Od reform v štiridesetletni vladavini »razsvetljene vladarice« Marije Terezije (1740–1780) imajo nekatere do danes neizbrisen vpliv na lokalno pripadnost in posameznikovo identiteto. Iz upravnopolitičnih razlogov in še posebej iz gospodarskih se je začelo odmiranje vaške organizacije, ki je bila stoletja utelešena v soseskah. Glavni razlog za pešanje pomena soseske so predstavljali terezijanski fiziokratski ukrepi, zlasti prisilna delitev skupnih pašnikov pa tudi postopno spreminjanje sistema kolobarjenja in uvajanje hlevske živinoreje. Soseska je vzporedno z individualizacijo kmečkih gospodarstev izgubila pomemben del dotedanjih funkcij. Šlo je za eno največjih sprememb v zgodovini slovenske vasi, ki je odtlej nezadržno izgubljala vlogo gospodarske skupnosti.

Uradna naselja in hišne številke

Medtem ko se je povezovalna vloga vaške soseske rahljala, se je na drugi strani večal pomen nove lokalne enote, ki je imela povsem administrativno vsebino, tj. konskripcij...