Ivan Hribovšek je desetletja sodil med »zamolčane pesnike«; za časa svojega življenja je sicer objavil le malo pesmi, njegov literarni opus pa je, kot se je pokazalo pozneje, izjemno bogat. Da se je sploh ohranil, gre zahvala njegovi prijateljici Anici Resman, ki ji je zaupal rokopise pesmi in prevoda Sofoklejeve Antigone – slednjega je leta 2014 z bogatim spremnim besedilom izdala založba Družina.

Iz Radovljice preko Ljubljane in Dunaja – v Teharje

Hribovšek se je po osnovnem šolanju v Radovljici šolal na gimnaziji v Škofovih zavodih, zadnji gimnazijski letnik je zaradi vojne končal v Beljaku, nato pa se je odpravil na Dunaj študirat klasično filologijo. Hribovškovo dunajsko obdobje je bilo sorazmerno kratko, od maja 1943 do decembra 1944, a je za njegovo pesniško ustvarjanje bistvenega pomena. V tem času je namreč nastala večina njegovih najpomembnejših pesmi, hkrati pa mu je Dunaj ponujal široke literarne razglede svetovne literature, na voljo je imel bogate...