Papež Frančišek je od 2. do 6. decembra opravil potovanje po stopinjah apostolov Barnaba in Pavla na Ciper in v Grčijo. Tako je znova obiskal »obrobje« Evrope in se že sedmič mudil v državi s pravoslavno večino. Prvi postanek je bil na Cipru, ki ga je imenoval »vzhodna vrata Evrope in zahodna vrata Bližnjega vzhoda«. Drugi del potovanja pa je bil v Grčiji: v Atenah in na otoku Lezbos, kjer je papež že drugič po letu 2016 obiskal begunski center. V obeh državah se je srečal z državnim vrhom in poudaril pomen sodelovanja v soočanju s krizami sodobnega sveta, od migracij do pandemije covida-19. Posebna pozornost je bila namenjena tudi ekumenskim srečanjem z voditelji Ciprske in Grške pravoslavne cerkve. Vendar pa ob tem ne smemo prezreti pastoralnega dela obiska, saj se je papež v obeh državah srečal z majhno, a živo katoliško skupnostjo.

Živa manjšina

Katoliški verniki na Cipru so razdeljeni med maronitsko skupnost, ki ima korenine v bližnjem Liban...