Umrlo je najmanj 20 ljudi. Oblasti se bojijo, da bo število žrtev še naraslo. Poškodovanih naj bi bilo med 200 in 300 ljudi. 

Najhuje je bilo prizadeto odročno gorato okrožje Harnaj, kjer reševanje otežuje pomanjkanje ustreznih cestnih povezav, elektrike in pokritosti mobilnega omrežja. 

Zaradi potresa je bila prekinjena oskrba z električno energijo, zaradi česar so morali zdravstveni delavci v že tako slabo opremljenih bolnišnicah delati zgolj ob pomoči svetilk in prenosnih telefonov.

Ameriški seizmološki urad je moč potresa ocenil na 5,9, središče pa je imel 15 kilometrov severovzhodno od Harnaja, na globini devetih kilometrov.

Tresenje tal so čutili po vsem Balučistanu, ki meji na Afganistan in Iran, vključno z regionalno prestolnico Kveta, ki leži približno 170 kilometrov zahodno od Harnaja.

Leta 2015 je v potresu z močjo 7,5 v Pakistanu in Afganistanu umrlo skoraj 400 ljudi. Potres z magnitudo 7,6 pa je bil leta 2005 usoden za več kot 73.000 ljudi, kar 3,5 milijona jih je ostalo brez strehe nad glavo, večina v Kašmirju.

Tla so se tresla tudi v Dalmaciji 

Močnejši potres z magnitudo 4,6 pa je v četrtek, 6. oktobra, zvečer okoli 22. ure stresel širše območje Splita. 

Potres z žariščem pri Buškem jezeru ob meji Hrvaške z Bosno in Hercegovino so občutili prebivalci v obeh državah.

Žarišče potresa je bilo 40 kilometrov severovzhodno od Splita na petih kilometrih globine.

Hrvaški seizmologi so potrdili, da je v četrtek zvečer prvemu potresu sledilo še nekaj šibkejših sunkov, med katerimi je najmočnejši imel magnitudo 2,6.

Po dosedanjih podatkih ni bilo večje gmotne škode. Z nekaj hiš blizu žarišču je popadal omet, hrvaški mediji pa poročajo o manjših plazovih na cestah, ki so posledica potresa.

Potres so čutili v Splitu, Makarski, Sinju, Omišu, Solinu in nekaterih drugih mestih v Dalmaciji, kot tudi na tamkajšnjih otokih. Čutili so ga tudi prebivalci v nekaterih mestih v Bosni in Hercegovini.