A tudi kadar potrebujemo nov kos, ni nujno, da ga poiščemo v trgovini s hitro modo.

Stara oblačila seveda lahko popravimo ali s kom zamenjamo, možnost, na katero pogosto pozabimo, je nakup oblačil iz druge roke. Verjetno tudi zato, ker takšno nakupovanje obkroža kar nekaj mitov. Pa jih razčlenimo!

Rabljenih oblačil ne kupujejo le socialno ogroženi

V resnici je vse manj ljudi, ki kupujejo rabljena oblačila zato, ker si novih ne bi mogli privoščiti, saj so v nizkocenovnih trgovinah ta dandanes dosegljiva vsem. Za večino je glavni razlog skrb za okolje – tekstilna industrija je namreč zelo umazana na obeh koncih. Bombaž je za boljšo letino izdatno poškropljen s pesticidi, barvila, s katerimi ga obarvajo, vsebujejo strupene snovi, da niti ne omenjamo količine toplogrednih plinov ob transportu tekstila z enega konca sveta na drugega.

VIR: Ekologi brez meja

Katja Sreš iz organizacije Ekologi brez meja je povedala, da na koncu večina odrabljenega tekstila konča v zabojnikih za komunalne odpadke, na odlagališčih ali v sežigalnicah. »Tako smo po eni strani zavrgli surovine, po drugi strani pa onesnažili okolje s kemikalijami in umetnimi vlakni. Oblačila iz mešanic umetnih vlaken so eden največjih virov onesnaženja zemlje in voda z mikroplastiko.«

Vsi bi zato morali stremeti ne le k temu, da se proizvede in kupi manj oblačil, temveč tudi, da jih čim manj zavržemo.

Industrija pa je »umazana« tudi v prenesenem pomenu: zaposluje večinoma ženske in otroke, ki delajo za mizerno plačilo, v obupnih razmerah.

Kam po rabljena oblačila?

Komisijske trgovine z rabljenimi oblačili so nekako neenakomerno posejane po državi.

Textile House ima dve poslovalnici v Ljubljani, eno v Celju in eno v Mariboru.

V komisijski trgovini Lučka v Žalcu in v Otroškem kotičku v Mozirju dobite poleg otroških oblačil tudi pripomočke za dojenčke in malčke. Obe izdelke, naročene prek spleta, pošljeta po pošti.

Vsem pa so dosegljive prodajalne rabljenih oblačil na spletu:

www.dajadaja.si

mini-raj.si

Mojbutik.si

mojatvojaomara.si

Marsikaj pa lahko najdete tudi na straneh, ki niso namenjene izključno oblačilom: Bolha.com, Mojalbum.si in na Facebookovi tržnici.

Kristjane bi moralo vse to zanimati, ko se odpravimo po nakupih. K temu nas spodbuja tudi papež Frančišek, ki je že večkrat kritiziral potrošniško miselnost, še posebej pa v okrožnici Vsi smo bratje.

Dr. Igor Bahovec, profesor s Teološke fakultete, papeževo misel povzema takole: »Papež opozori, da potrošniški individualizem običajno vključuje nepravične odnose med ljudmi. Drugega človeka se pogosto dojema kot konkurenta in oviro na poti zadovoljevanja lastnih potreb. Potrošniška miselnost poudarja le nekatere vidike življenja in ne človeka kot celoto. Da nekdo lahko kupuje dokaj poceni, je drugod nekdo delal za prenizko plačilo. Potrošništvo dejansko živi od teh nepravičnosti. Tretjič, potrošništvo zelo hitro preveč obremenjuje naravo. Do stvarstva je potreben dober odnos – včasih so rekli, da je na kmetiji in v gozdu treba delati tako, da bo preživela tudi prihodnje rodove; mi smo usmerjeni h kratkoročnim koristim.«

Ni dovolj, da nakupujemo rabljene obleke, če se prej ne otresemo potrošniške miselnosti, pred katero nas svari papež Frančišek. FOTO: arhiv Družine

Zmanjšati obremenitev tekstilne industrije je zagotovo dolgoročna korist, h kateri lahko vsak prispeva. Ne le, ker je ceneje, temveč ker je v splošno korist človeštva.

Oblačil iz druge roke ne nosijo le otroci

Seveda je pri otrocih to še posebej praktično, saj oblačila hitro prerastejo in jim je običajno treba zamenjati garderobo vsaj enkrat letno. Poleg tega oblačila hitreje obrabijo in se novih oblek zanje zdi škoda.

A le redki odrasli upajo znancem in prijateljem priznati, da so si določene kose kupili iz druge roke. To zamolčijo iz strahu pred stigmatizacijo. Čeprav se verjetno vsi zavedajo, da je to dolgoročno boljša izbira.

Le redki odrasli upajo znancem in prijateljem priznati, da so si določene kose kupili iz druge roke. To zamolčijo iz strahu pred stigmatizacijo.

Svoje najljubše športne čevlje sem kupila od dekleta, ki si je iz Velike Britanije naročilo preveliko številko. Svoje najudobnejše hlače sem kupila prek Bolhe. In enega najljubših kapucarjev nosim že od devetega leta, ko sem ga iz druge roke dobila od družinske prijateljice. Ne zdi se mi, da po svetu hodim neurejena.

Vsakdo, ki o tem spregovori, pomaga razbiti stigmo.

Trgovine iz druge roke so imenitne

Marsikdo je ob prvem obisku trgovine oblačil iz druge roke presenečen, saj pričakuje neurejeno skladišče, naleti pa na lično trgovino s pregledno urejenimi in razstavljenimi artikli. Meta Miklavc, lastnica trgovine Otroški kotiček z rabljenimi otroškimi oblačili iz Mozirja, iz lastne izkušnje pritrjuje, da je kupovanje rabljenih oblačil v porastu. K priljubljenosti njene trgovine gotovo pripomore, da je tako barvita, svetla in lično urejena. Svoj delovni proces opiše: »Vse dobro pregledamo in kaki stranki prijazno povemo, zakaj kakšen kos ni primeren za prodajo.«

Mirjam, mama štirih otrok

Ker naši otroci ne znajo lepo ravnati z oblačili, sem bila pogosto slabe volje, ko so nova oblačila hitro dobila madeže, luknj(ic)e. Odkar sem odkrila trgovine z oblačili iz druge roke, se ne sekiram več! Razlogi za nakup so: cena, dobra kakovost za to ceno, dobra ohranjenost in ekološka naravnanost. Eden od razlogov pa je tudi vzgoja otrok, da stvari iz druge roke niso nič slabše kot nove in da ljudje, ki jih nosijo, niso manj vredni. Ne želim, da otroci presojajo ljudi po etiketah.

Slabost teh nakupov je, da ker so stvari poceni, kupuješ več in bolj nepremišljeno, še za druge, češ, saj bo mogoče prišlo prav čez par let ... Kar od tega otrokom ni všeč ali prav, dam »v kroženje«: nesem na sejem »Podarim dobim« ali podarim prijateljicam.

Včasih si s hčerami vzamemo dopoldne zase in gremo »po nakupih«. Obe hčerki vzameta sabo nekaj drobiža (za kose, ki jih ne »požegnam«:) Vem, da bodo otroci prišli v leta, ko jim bodo etikete na oblačilih postale pomembne. A kdor se posmehuje otrokom zaradi rabljenih oblačil, je sam na nek način »ubog«.

Sploh pa se večina ljudi po oblačila iz druge roke odpravi na splet – tudi zato, ker se jim ne ljubi oditi v trgovino. Brskanje po ključnih besedah je res enostavno in vmes se najdejo res imenitni kosi.

Tudi tu velja zmernost

Seveda so oblačila, ki jih kupimo iz druge roke, večinoma mnogo cenejša. Običajno jim cena pade vsaj za polovico, tudi če na njih ni opaznih znakov obrabe. To nas lahko hitro zanese v nakupovalno mrzlico. Stilska svetovalka Tina Martinec Selan opozarja, da je nakupovanje rabljenih oblačil včasih lahko zelo podobno zapravljanju na razprodajah: »Ker je vse tako poceni, je pač treba vse kupiti, tudi če tega sploh ne potrebuješ oziroma ti niti ni tako zelo všeč ali ti celo sploh ni prav.«

V resnici je vse manj ljudi, ki kupujejo rabljena oblačila zato, ker si novih ne bi mogli privoščiti, saj so v nizkocenovnih trgovinah ta dandanes dosegljiva vsem. Za večino je glavni razlog skrb za okolje.

Ni dovolj, da nakupujemo rabljene obleke, če se prej ne otresemo potrošniške miselnosti, pred katero nas svari papež Frančišek.

Morda se bo sčasoma s še večjo popularizacijo kupovanja rabljenih oblačil razbil tudi tabu podarjanja le-teh za darila. Marsikdaj so rabljena oblačila, ki so bila izdelana kakovostno, bolj obstojna od hitrih, cenenih nakupov.

Vabljeni, da presežete svoje morebitne predsodke in rabljenim oblačilom ponudite vsaj nekaj priložnosti.