V preobilici novih medijev in hitrem pretoku informacij na svetovni ravni si težko zamislimo čas, ko so bili še časopisi zelo redki, kaj šele radio in televizija, da o internetu ne govorimo. Takrat so informacije potovale v neki drugi časovni dimenziji in po drugačnih kanalih.

V času naših (pra)babic so »nalogo« sodobnih družbenih omrežij opravljale potovke. To so bile ženske s cekarjem ali jerbasom, v katerem so imele jajca, mleko, sir in druge izdelke in pridelke iz domačega kraja in so jih nosile prodajat v druge vasi in mesta. Spotoma so raznašale tudi sveže novice. Po njih so se prenašale pesmi, povesti in pravljice, zaradi česar so jih najbolj nestrpno pričakovali otroci. Na poti so srečevale veliko ljudi, slišale veliko zgodb, pripovedovanje teh pa je bil del njihovega zaslužka.

Za sodobno potovko so nekje poimenovali našo tokratno sogovornico. Milena Miklavčič ne hodi ravno okrog s cekarjem in svežimi informacijami, pač pa je prisluhnila že na stotinam us...