Ko je bil Jordan Peterson v Ljubljani, je dejal, da bi sprejel debato s slovenskim filozofom Slavojem Žižkom. »Zelo zanimivo bi bilo imeti razpravo z njim. Če je to mogoče urediti, se to lahko zgodi,« je navdušil občinstvo v polni dvorani na Gospodarskem razstavišču.

Jordan Petrson v Ljubljani

Zdaj se njuno srečanje bliža. O svojih stališčih bosta razglabljala 19. aprila v Torontu. Tema bo Sreča: kapitalizem proti marksizmu. Zbrali smo nekaj misli, ki jih je o tem v knjigi 12 pravil za življenje zapisal Peterson.

Oglejte si posnetek Petersonovega predavanja v Ljubljani!

Kaj je sreča in kdo je srečen?

Seveda bi lahko o tem, kaj je sreča razpredali ure in ure in vsak bi imel drugačno razlago. Peterson velikokrat srečo vidi v situacijah, ko ni samoumevno, da se bo vse dobro izteklo. Vendar preteklosti ne moremo spremeniti, prihodnost pa lahko.

»Celo človek na potapljajoči se ladji je lahko srečen, ko sede v rešilni čoln! In kdove, kam lahko še pride v prihodnje. Potovati s srečnim srcem je prav lahko bolje kot uspešno prispeti …«

Zavedati se moramo tega, kar imamo, in biti za to hvaležni, dodaja prodorni mislec. »Mogoče preveč cenite to, česar nimate, in premalo to, kar imate. Hvaležnost prinaša nekaj zelo resničnih koristi. Je tudi dobra zaščita pred nevarnostmi občutka žrtve in zamerljivosti.«

Še posebej pa poudari, da »'srečno' nikakor ni sopomenka za 'dobro'«, saj »vsakič, ko daste otroku kaj sladkega, ga osrečite. Toda to ne pomeni, da bi morali otroke samo pitati s sladkarijami.«

»Prosite in vam bo dano! Trkajte in se vam bo odprlo!«

Pogled naprej v boljšo, srečnejšo prihodnost, na katero lahko vplivamo, je poudaril tudi ob koncu poglavja z naslovom po enem izmed najbolj pronicljivih pravil »Primerjajte se s tem, kar ste bili včeraj, ne s tem, kar je nekdo drug danes,« ki bi si ga bilo dobro uzavestiti.

»Prosite in vam bo dano! Trkajte in se vam bo odprlo! Če prosite, kot da želite, in trkate, kot da želite vstopiti, vam bo ponujena priložnost, da izboljšate svoje življenje, malo; veliko; popolnoma – in s tem izboljšanjem bo prišlo tudi do napredka v sami Biti.«

Ko se v družbi zakorenini pokvarjenost, vse razpade

Odgovor, zakaj se tudi sistemi, ki so na papirju videti dobri, takšni, v katerih bi lahko bili ljudje zadovoljni, če ne celo srečni, v praksi vedno izjalovijo in ustvarjajo , bi lahko našli v tem zgoščenem Petersonovem opisu:

»Gradimo strukture, da živimo v njih. Gradimo družine, pokrajine in države. Povzamemo načela, na katerih te strukture temeljijo, in oblikujemo sisteme prepričanj. Najprej v teh strukturah in prepričanjih bivamo kot Adam in Eva v raju.

Toda uspeh nas naredi samozadovoljne. Pozabimo biti pozorni. Mislimo, da nam vse, kar imamo, samoumevno pripada. Zatiskamo si oči. Ne opazimo, da se stvari spreminjajo ali da se je zakoreninila pokvarjenost. In potem vse razpade. Je to krivda resničnosti – ali Boga? Ali stvari razpadejo, ker jim nismo posvečali zadostne pozornosti?«

Tako so nastali in razpadli tudi totalitarni režimi, tudi tisti, ki je temeljil na marksizmu. »Nastali gospodarski sistemi so bili skorumpirani in nevzdržni,« opisuje Peterson in dodaja, da so državljani teh družb živeli v laži, izdajali so svoje družine in ovajali sosede.



Vse težave bodo izginile, za zmeraj, ko bo sprejet popoln sistem, razmišlja totalitarist.

»Ko se je racionalnost dvigala iz pepela krščanstva, jo je spremljala grožnja totalitarnih sistemov. Zlasti komunizem ni toliko primamil zatiranih delavcev, ki naj bi jim dozdevno koristil, ampak predvsem intelektualce – tiste, ki jim je oholi ponos na razum govoril, da imajo vedno prav. Toda obljubljena utopija se ni nikoli pojavila. Namesto tega je človeštvo doživljalo pekel stalinistične Rusije in Maove Kitajske in Pol Potove Kambodže.«

»Razmisli o morilskosti svojega duha, preden si drzneš obtoževati druge«

Tudi zato, da bi ljudje ne bili takšni, Peterson svetuje, naj si vsak posameznik prizadeva za boljše, popravi, kar lahko, in naj ne bo prevzeten v svojem znanju. Prizadeva naj si za ponižnost, hkrati pa naj se zaveda svoje nezadostnosti – svoje strahopetnosti, zlonamernosti, zamerljivosti in sovraštva.

»Razmisli o morilskosti svojega duha, preden si drzneš obtoževati druge in preden poskušaš popraviti stanje sveta. Morda ni s svetom nič narobe. Morda je nekaj narobe s tabo. Ti nisi naredil, kar bi moral. Ti si zgrešil tarčo. Ti nisi prepoznal Božje slave. Ti si grešil. In vse to je tvoj prispevek k pomanjkljivosti in zlu sveta.«

Nadalje Peterson svetuje, naj se ustavimo ob trpljenju in lajšamo nepotrebne bolečine drug drugemu. »Postaviti lajšanje nepotrebnih bolečin in trpljenja na vrh svoje hierarhije vrednot pomeni delati za uresničitev Božjega kraljestva na Zemlji. To pa je dejansko stanje, tudi stanje duha.«

Torej, sebe in druge lahko osrečujemo tako, da delamo tisto, kar je dobro za posameznika in družbo. Zveni preprosto, kajne?

Foto: Tatjana Splichal, Vid Ponikvar