Potovanja nas spreminjajo na bolje
Potovanja nas spreminjajo na bolje
Marjan Žiberna je tudi priznan pisatelj; piše kratke zgodbe, romane, potopise, turistične vodnike. Leta 2022 je bil z romanom Dedič nominiran za nagrado kresnik. Dokumentarni film Divja Slovenija, ki predstavlja osupljivo bogastvo slovenske narave, pri katerem je bil soavtor scenarija, je prejel več nominacij in nagrad doma in v tujini.
Revija Svet in ljudje je doživela prenovo. Kakšna je zdaj?
Revija, ki bo letos izhajala vsak drugi mesec, začenši z januarjem, je obsežnejša po številu strani, pa tudi njen format je večji kot doslej. Oblikovalka Andreja Gjerkeš je poskrbela za prenovljeno, sodobnejšo likovno podobo revije, sam pa si bom prizadeval za kar najbolj kakovostne vsebine.
Prva prenovljena številka je že izšla. Kaj prinaša in kakšni so odzivi bralcev?
Z veseljem lahko povem, da med drugim v rubriki »galerija« objavljamo izbor fotografij kraškega podzemlja, ki jih je napravil Peter Gedei, mojster tovrstne fotografije; da je v njej poglobljen intervju s popotnikom Maretom Lakovičem z nizom njegovih odličnih portretnih fotografij ljudi z najbolj odmaknjenih koncev sveta; pa tudi odlomek iz knjige Križ čez Nepal avtorja Vikija Grošlja, legende slovenskega himalajizma. In seveda še več drugih vsebin.
Odzivi, ki smo jih v dneh po izidu dobili od bralcev, so dobri ali zelo dobri. Kar je potrditev, da smo izbrali pravo smer prenove revije, in seveda tudi spodbuda, da se bomo trudili, da bi bila kar najboljša.
Ste športnik in pisec. Veliko pohodnikov, alpinistov in popotnikov zlije svoje misli v kratek potopis ali celo knjigo. Kako sami vidite povezavo med pisanjem, športom in potovanji?
Ker oznaka »športnik« po mojem mnenju pritiče (mlademu) človeku, ki se športu povsem posveča, se imam, rekreativec srednjih let, za bivšega športnika. Potovanja in nekateri športi, začenši najbrž z alpinizmom, so dejavnosti, ki v ljudeh, ki se s tem ukvarjajo, vzbudijo potrebo po ubeseditvi videnega, občutij, premišljevanj, ki se ob tem sprožajo. Ali po kakšni drugi obliki ustvarjalnega izražanja – fotografiji, snemanju filmov, tudi slikanju. Ali pa je morda povezava obratna – da potovanja, alpinizem in nekateri individualni športi, morda začenši s tekom, privabljajo »homerje«?
Kako potovanja vplivajo na človeka? Kako ga spremenijo?
Verjamem, da nas spreminjajo, in to večinoma na bolje. Da nas potovanja ne samo bogatijo, ker vznemirjajoče zaposlujejo naše čute in misli, ampak da postanemo s pomočjo potovanj boljši ljudje, kot bi bili sicer. Potrpežljivejši in bolj sprejemajoči, bolj empatični in tolerantni do drugačnosti – zato, da bi videli še kaj drugega, kot že poznamo, konec koncev potujemo … Potovanja so vaja za odpravljanje predsodkov in stereotipnih predstav o svetu in ljudeh. Pa tudi čisto osebno nam koristijo v smislu pridobivanja iznajdljivosti, sposobnosti prenašanja drobnih neugodij, soočanja s težavami, ki jih je treba na potovanju včasih razrešiti. In da znamo, potem ko vidimo, s kako elementarnimi vprašanji vsakodnevne eksistence se ukvarjajo ljudje marsikje po svetu, vsaj nekaj časa ceniti tisto, kar se nam sicer zdi samoumevno.
Pri potovanjih pa nekaterih stvari nikoli ne bi smeli izgubiti izpred oči. Na primer tega, da smo tudi tam in takrat, ko nas obhaja upravičen bes, če se nas je morda domačin kot »bankomate na dveh nogah,« kot marsikje ne brez razloga dojemajo turiste, malo privoščil in oskubil pri računu, samo obiskovalci. Ljudje torej, ki jih ni nihče prosil, naj pridejo na obisk, ampak je to naša lastna odločitev. Da so potovanja luksuz, ki si ga mnogi na tem svetu niti slučajno ne morejo privoščiti.