Potepuh: Veliki Medvejk [FOTO]
Potepuh: Veliki Medvejk [FOTO]
Iz središča Sežane (6.163 prebivalcev) krenemo proti Lipici. Na krožišču za železniško progo zavijemo desno na Bazoviško cesto, ki malo naprej od Zavoda za gasilno in reševalno službo Sežana izgubi asfaltno prevleko in vstopi v Živi muzej krasa. Od tu naprej nas kažipoti vabijo k številnim kraškim zanimivostim. Najprej gremo lahko do nekaj sto metrov oddaljene nove štirne. V premeru ima devet metrov, zgrajena je iz kamnitih blokov, na njenem dnu je ilovica, ki zadržuje vodo. Pozneje lahko med drugim zavijemo k pečini Krnavica in Ludvikovi jami, v kateri so našli kosti rosomaha, ki danes živi le še na mrzlem severu.
Po dveh kilometrih hoje po makadamski cesti, ki gre proti Bazovici v Italiji, nas rdeč planinski kažipot usmeri na kolovoz proti vasi Orlek. Betonski stebri naznanjajo, da prihajamo na območje nekdanje smodnišnice, ki jo je v letih 1934 in 1935 zgradila italijanska vojska. Med drevjem in grmovjem stoji tudi pastirska hiška iz neobdelanega kamna. V takih preprostih zavetiščih so se pastirji skrivali pred burjo in dežjem. V manjših je bilo prostora za dve ali tri osebe, v večjih celo za sedem.
Mimo kala prispemo v vas Orlek (198 prebivalcev). Med hišami in po asfaltni cesti, ki gre mimo igrišča, nadaljujemo do državne meje. Tu se poslovimo od okroglih Knafeljčevih markacij in začnemo slediti italijanskim oznakam. Pot številka 3 nas popelje čez železniško progo, levo čez hrib in pod avtocesto do naselja Fernetiči. Tam gremo ob glavni cesti previdno proti meji, zavijemo proti Repentabru in nadaljujemo mimo kamionskega terminala do prvega ovinka, kjer znova prestopimo na označeno stezo. Ta zavijuga med drevjem in grmičevjem ter se počasi vzpne na Veliki Medvejk (Monte Orsario). Ko opazimo, da smo že malo naprej od vrha (pot številka 3 se mu namreč izogne), zavijemo desno in se po poti številka 43 hitro povzpnemo nanj.
Na Velikem Medvejku stoji nad ostanki stavb leseno razgledišče, s katerega vidimo Sežano, vasi na Krasu, mogočno repentabrsko cerkev in vzpetine nad Trstom. Kadar je ozračje bolj čisto, pa še veliko več. Tabla na ograji tudi v slovenščini opisuje beloglavega jastreba, ki na poti proti Cresu občasno preleti Tržaški kras. Pod razglediščem sta vpisna knjiga in žig.
Na Veliki Medvejk smo prišli po označeni poti, ki je večkrat preskočila državno mejo, v Sežano pa se bomo vrnili po neoznačeni bližnjici. Od razgledišča gremo po ravnem na vzhod do roba gozda, kjer poiščemo stezo, ki se spušča proti vzhodu. Ko pridemo do širše poti, zavijemo levo in čez dvajset metrov ostro desno. Čez približno pol kilometra stopimo na naslednji kolovoz. Če gremo po njem v desno, prispemo do precej prometne asfaltne ceste, ki nas pripelje v Sežano.
Veliki Medvejk (472 m)
Izhodišče: Sežana.
Dostop: Avtocesto zapustimo na izvozu Sežana vzhod, od koder nadaljujemo vožnjo proti središču mesta. Tam zavijemo proti Lipici, na naslednjem križišču desno in potem znova levo do nogometnega stadiona, pri katerem pustimo avto.
Dolžina vzpona: 2.45 ure.
Dolžina krožne poti: 4 ure.
Višinska razlika: dobrih sto metrov.
Kratek opis poti: Iz Sežane gremo po makadamski Bazoviški cesti do dobra dva kilometra oddaljenega razpotja, od koder nadaljujemo za planinskimi markacijami skozi vas Orlek do državne meje. Od tu naprej sledimo italijanskim oznakam, ki nas popeljejo čez železniško progo, čez hrib in pod avtocesto v Fernetiče. Tam gremo krajši čas po cesti proti Repentabru, nato se po gozdni stezi vzpnemo na Veliki Medvejk. Z vrha se po neoznačeni stezi in kolovozu vrnemo v Sežano.
Zemljevid: spletna stran mapzs.pzs.si.
Nedeljska maša: V župnijski cerkvi sv. Martina v Sežani je maša vsako nedeljo ob 10.30 in ob 18.30.