Ljubljanica je od izvira pri Vrhniki do izliva v Savo dolga 41 kilometrov, vendar njene vode prvič privrejo na plano že pri Prezidu na Hrvaškem. Potem se večkrat skrijejo pod zemljo in prikažejo na površju, zato rečemo Ljubljanici tudi reka sedmih imen.

V reki in ob njej je polno življenja. FOTO: Andrej Praznik

V sončnem dopoldnevu se pod prostori Kajak kanu kluba Ljubljana vkrcamo v velik kanu za štiri osebe. Reka, ki se zaradi majhnega padca komaj opazno premika, je polna različnih plovil in življenja. Na suhi veji se sončita raci, blizu plava labodja družina s puhastimi mladiči, nad nami jadra galeb, na več krajih v vodi in na bregu vidimo žival iz spodnje križanke.

Labodja družina. FOTO: Andrej Praznik

Med privajanjem na čoln prispemo do južne obvoznice, za katero se Ljubljanici pridruži Iščica. Hrup prometa kmalu potihne, med drevjem na levi se prikaže zvonik Plečnikove cerkve sv. Mihaela na Barju. Tik ob vodi je malo znakov civilizacije: vidimo le nekaj stavb in prostorov za piknik, osamljeno lovsko prežo, drevesno hišico in nekaj čolnov. Ljubljanice do Podpeči ne prečka nobena cesta, le enkrat gre čez njo cevovod.

Nutrije izvirajo iz Južne Amerike, v Ljubljanici pa so že več kot trideset let. FOTO: Andrej Praznik

Temno zeleno reko večinoma obdaja gosto rastje. Po gladini plava množica vejic, listov in suhih cvetov, že od Ljubljane pa na njej nismo videli nobenega plastičnega odpadka (tudi v mestu jih ni bilo veliko). Le dvakrat ali trikrat je mimo prineslo kos deske. Tudi vodnih rastlin, ki bi oteževale plovbo, je malo, neprimerljivo manj kot lani na Lahinji. Plovba je brezskrbna in prijetna.

Ljubljanico večinoma obdaja gosto rastje. FOTO: Andrej Praznik

Potopljena drevesa stegujejo iz vode suhe veje. Na njih postavajo sive čaplje in oprezajo za ribami. So povsem negibne. Ko se jim približamo, rahlo počepnejo, potem raztegnejo peruti in odjadrajo v daljavo. V goščavju ob vodi počiva jata ptic. Kot strela z jasnega švigne vanjo rjava senca in ptiči se med glasnim vriščem razbežijo na vse strani.

V daljavi se že kaže cerkev sv. Ane nad Podpečjo. FOTO: Andrej Praznik

Direndaj prav nič ne moti množice kačjih pastirjev, ki se vso pot spreletavajo nad reko. Na Ljubljanskem barju so opazili okrog petdeset vrst kačjih pastirjev, kar je več kot polovica vseh vrst, ki živijo v Sloveniji.

Od Ljubljane do Podpeči je približno enajst kilometrov. Razmere za čolnarjenje so bile v začetku julija odlične. FOTO: Andrej Praznik

Po dobrih dveh urah veslanja zagledamo v daljavi na hribu cerkev sv. Ane. Pod njo leži Podpeč, ki je imela v začetku letošnjega leta 598 prebivalcev. Tu je bilo v rimskih časih pomembno pristanišče. Rečni promet je zamrl šele v začetku prejšnjega stoletja. Podpeški marmor iz bližnjega kamnoloma je cenil in uporabljal tudi Plečnik.

Pri podpeškem mostu se obrnemo nazaj proti Ljubljani. FOTO: Andrej Praznik

Tik za mostom stopimo na breg, si pretegnemo noge in skočimo do bližnje trgovine, nato se vrnemo v Ljubljano. Ko nekoliko otrpli in bolečih mišic zvlečemo čoln iz vode, ugotavljamo, da nas Ljubljanica ni razočarala. Prihodnje leto ali kdaj pozneje bomo šli po njej še od Podpeči proti Vrhniki.

Izhodišče: Kajak kanu klub Ljubljana pri gostilni Livada.

Dostop: Južno ljubljansko obvoznico zapustimo na izvozu Ljubljana center in nadaljujemo po Barjanski cesti proti središču mesta. Na križišču pri Petrolu pred Malim Grabnom zavijemo desno in potem levo na Opekarsko cesto. Po njej peljemo do semaforja, zavijemo desno na Hladnikovo cesto, sto metrov naprej od gostilne Livada levo na Kobetovo ulico, s te pa levo na makadam, ki nas pripelje do parkirišča.

Izposoja čolna: Če nimate svojega čolna, si ga lahko izposodite v Kajak kanu klubu Ljubljana (www.kajak-ljubljana.si).

Dolžina izleta: približno 22 km (11 km v eno smer).

Kratek opis poti: Pod Hladnikovo cesto in južno ljubljansko obvoznico priveslamo do sotočja Iščice in Ljubljanice. Nadaljujemo desno po motni reki vse do Podpeči, kjer lahko pri mostu zlezemo na breg in si privoščimo počitek. Čeprav je Ljubljanica mirna, je na vodi vedno potrebna previdnost. Nujna je tudi zaščita pred soncem, mrčes pa nas v začetku julija ni nadlegoval.

Zemljevid: Ljubljana in okolica, 1:50.000.