Potepuh: Planica
Potepuh: Planica
V hriboviti okolici Škofje Loke so ta svetopisemski prizor prenesli v domačo pokrajino. Na 823 metrov visokem hribu nad vasjo Planica so postavili cerkev sv. Gabrijela, ki nakazuje njegov prihod iz nebes, v dolini pod njim pa cerkev Marijinega oznanjenja. Danes obe povezuje priljubljena planinska pot.
Vas Crngrob, ki leži približno tri kilometre severno od Škofje Loke, ima le 44 prebivalcev, a je znana daleč naokrog. Tamkajšnja cerkev Marijinega oznanjenja je namreč ena najlepših srednjeveških cerkva pri nas. Romarji, ki so nekoč množično prihajali k njej, so med drugim lahko videli znamenito fresko Svete nedelje, na kateri so upodobljena dela, ki jih ne bi smeli opravljati ob nedeljah. Sporočilo freske je še danes aktualno: človek si mora večkrat oddahniti od dela, sicer se odtuji od Boga in bližnjih ter si zapravi zdravje. Kako daleč smo glede tega, lahko preverimo takoj. Če nas bo vzpon iz Crngroba do Planice preveč izmučil, bi bilo dobro v življenju kaj spremeniti.
Od cerkve krenemo mimo propadajoče hiše navkreber v gozd. Čez približno deset minut se pridružimo širši poti, ki se ovije okrog 584 metrov visokega Kovka. Ker so dnevne temperature krepko nad ničlo, je na ravnih odsekih nekaj blata. Vanj so poleg podplatov odtisnjeni tudi sledovi gum. Da je pot priljubljena med kolesarji, dokazujejo tudi znaki, ki opozarjajo na previdno vožnjo.
Po slabi uri hoje se nad nami prikaže hiška in nato še travnik s kozolcem. Mimo njega prispemo do asfaltne ceste in nato v vas Planica (29 prebivalcev). Tam pred prvo hišo zavijemo desno na strmo pot, ki nas čez dobrih pet minut pripelje do cerkve sv. nadangela Gabrijela.
Kot lahko preberemo na plošči ob vhodu, so staro cerkev iz 15. stoletja leta 1945 porušili partizani. Pol stoletja pozneje so postavili sedanjo cerkev, ki jo je 3. septembra 1995 blagoslovil tedanji pomožni ljubljanski škof Alojz Uran. Okrog stavbe ni veliko prostora, za njo pa je proti soncu obrnjenih nekaj klopi. Zaradi drevja je razgled okrnjen: vidimo del Sorškega polja, na drugi strani pa Ratitovec, Stari vrh in Lubnik.
Od cerkve se vrnemo do Planice. Če v dolino nočemo po poti, po kateri smo prišli, zavijemo desno med hiše in nadaljujemo proti jugu (ne sme nas premamiti odcep v desno). Ozka cesta se pod zadnjo hišo spremeni v kolovoz, ki zavijuga navzdol v gozd. Tam nas kažipot usmeri na široko pot, po kateri čez tri kilometre prispemo v vas Pevno (86 prebivalcev) na zahodnem robu Sorškega polja. Kot lahko preberemo v Krajevnem leksikonu Slovenije, so njeni prebivalci v srednjem veku služili kot lovci in biriči, ob napadih pa so branili loški grad. Blizu podružnične cerkve sv. Uršule stopimo na makadamsko cesto, gremo mimo transformatorja do križišča, zavijemo levo in se mimo rdečega znamenja, ki je med najstarejšimi na Slovenskem, vrnemo v Crngrob.
Planica (823 m)
Izhodišče: Crngrob.
Dostop: Iz Škofje Loke se odpeljemo proti Kranju. Na ovinku v naselju Dorfarje zavijemo z glavne ceste levo in nadaljujemo skozi vas ter mimo strelišča do Crngroba. Avto pustimo na parkirišču pod cerkvijo.
Dolžina vzpona: 1.15 ure.
Dolžina krožne poti: 2.30 ure do 3 ure.
Višinska razlika: 400 metrov.
Kratek opis poti: Od cerkve Marijinega oznanjenja v Crngrobu se po gozdu vzpnemo do vasi Planica, od tam pa do cerkve sv. Gabrijela. Če nazaj nočemo po isti poti, poiščemo v vasi Planica kolovoz, ki se spušča proti jugu. Po njem prispemo do vasi Pevno, iz katere se po makadamski cesti vrnemo v Crngrob. Pot je večinoma široka in označena s planinskimi markacijami. Izlet je zelo primeren tudi za družine.
Zemljevid: Škofjeloško in Cerkljansko hribovje, 1: 50.000.
Nedeljska maša: V župnijski cerkvi sv. Jakoba v Škofji Loki je maša vsako nedeljo ob 7., 8. in 10. uri.