Martinovčeva apnenica v Čušperku. Pred njo je parkirišče, kjer začnemo vzpon na Ostri vrh. FOTO: Andrej Praznik

Čušperk, ki je imel v začetku lanskega leta 214 prebivalcev, počiva nad južnim koncem Radenskega polja. Skozenj gresta cesta Grosuplje–Videm in železniška proga proti Kočevju, po kateri od začetka lanskega leta znova vozijo potniški vlaki. Ob progi stoji poleg hiš tudi 4,5 metra visoka Martinovčeva apnenica, ki je delovala v letih od 1934 do 1970. Pred njo je parkirišče, kjer začnemo vzpon na Ostri vrh.

Na Ostri vrh se lahko odpravimo po gozdni cesti ali po stezi (na sliki). FOTO: Andrej Praznik

Pri kažipotih za apnenico se moramo odločiti, ali bomo šli po gozdni cesti ali po stezi. Obe sta položni. Cesta, ki ji delajo družbo planinske markacije, gre precej naokrog, steza, ob kateri markacij ni, pa se požene naravnost navkreber. Steza sredi pobočja prečka cesto, mi pa se ji pridružimo, gremo na sever in potem ostro zavijemo na južno stran Ostrega vrha. 

Prehod čez skale pod vrhom Ostrega vrha. FOTO: Andrej Praznik

Tam nam kažipoti znova ponujajo dve možnosti. Pot, ki se prva odcepi od ceste, gre naravnost čez skale. Druga pot je širša in naredi manjši ovinek, obe pa nas hitro pripeljeta na vrh do visokega droga s slovensko zastavo. Ob njem je ob skalnatem robu več klopi, nekoliko naprej pa stoji med drevjem še ne povsem dokončan lesen razgledni stolp.

Ostri vrh je zelo razgleden, na njem plapola zastava. FOTO: Andrej Praznik

Z Ostrega vrha lepo vidimo štiri kvadratne kilometre veliko Radensko polje, na katerem se prepletajo travniki in grmišča, vodne kotanje in kanali, ponori, požiralniki in kraški izviri. Kot lahko preberemo na spletni strani www.radenskopolje.si, so na njem popisali 445 vrst rastlin, 80 vrst ptic, 68 vrst metuljev, 27 vrst kačjih pastirjev, 13 vrst dvoživk in osem vrst netopirjev. Tu rasteta močvirski tulipan in sibirska perunika, ki je simbol krajinskega parka Radensko polje. Po njem smo se pred leti sprehajali za Našo družino. Članek lahko še vedno najdete na spletni strani Družine. 

Z vrha lepo vidimo Radensko polje in osamelec Kopanj. FOTO: Andrej Praznik

Na južnem koncu Radenskega polja vidimo približno 70 metrov visok osamelec z župnijsko cerkvijo Marije Vnebovzete. V župnišču ob njej je pri stricu Jožefu preživel tri predšolska leta pesnik France Prešeren. Z osamelca nam pogled odjadra do okoliških gričev in vasi, do Grosuplja in zasneženih vrhov Kamniško-Savinjskih Alp. Z razglednega stolpa bomo videli tudi Krim in Julijske Alpe.

Pogled nazaj na Ostri vrh s poti proti Staremu gradu. FOTO: Andrej Praznik

Z vrha se vrnemo do ceste in gremo po njej do hiše na bližnji vzpetini. Od tam se spustimo do kažipota, nadaljujemo po gozdni stezi navkreber, zavijemo desno in se vzpnemo do grajskih razvalin. 

Stari grad je že od 16. stoletja v razvalinah. FOTO: Andrej Praznik

Stari grad nad Čušperkom so okrog leta 1190 sezidali oglejski patriarhi. V letih 1514 in 1573 so ga razdejali uporni kmetje, danes pa lahko med razvalinami najdemo pojasnjevalno tablo ter nasproti nje žig in kovinsko skrinjico z vpisno knjigo.

Ker je izlet na Ostri vrh kratek, se lahko pred vrnitvijo domov sprehodimo še po Radenskem polju. FOTO: Andrej Praznik

V dolino se vrnemo po poti vzpona. Ker je izlet kratek, se lahko pred odhodom domov sprehodimo še po Radenskem polju.

Krajinski park Radensko polje je bil ustanovljen pred desetimi leti (decembra 2011). FOTO: Andrej Praznik

Ostri vrh (675 m)

Izhodišče: Čušperk.
Dostop: Z dolenjske avtoceste zavijemo v Grosuplje, kjer sledimo kažipotom za Veliko Mlačevo. Tam nadaljujemo desno do Velike Račne in Čušperka, kjer nas kažipot usmeri do parkirišča ob železniški progi. Do izhodišča se lahko pripeljemo tudi z vlakom. Vožnja iz Ljubljane traja približno 40 minut.
Dolžina vzpona: 45 minut.
Dolžina celotne poti: 1.30 ure do 2 uri.
Višinska razlika: 260 metrov.
Kratek opis poti: Iz Čušperka se po stezi ali gozdni cesti vzpnemo na Ostri vrh. Z njega nadaljujemo do razvalin Starega gradu, nato se po isti poti vrnemo v dolino. Pot je označena s kažipoti, ob gozdni cesti pa so tudi planinske markacije. Izlet ni dolg in ne naporen, zato je zelo primeren za družine z otroki.
Zemljevid: Ljubljana in okolica, 1: 50.000.
Nedeljska maša: V župnijski cerkvi Marije Vnebovzete nad Veliko Račno (glej sliko in geslo v križanki) je maša vsako nedeljo ob 7.30 in ob 10. uri.