Mala pot Kozice, ki je označena z lešnikom, se začne v vasici Laze pri Predgradu, velika pot, ki je označena s hrastovim listom, pa v Predgradu. Če se pripeljemo od daleč in hočemo videti čim več, je najbolje, da prehodimo slednjo.

Predgrad (96 prebivalcev) je največja vas v osem kilometrov dolgi Poljanski dolini, ki jo objemata Poljanska in Spodnjeloška gora. Ime je dobila po gradu, ki je bil v času turških vpadov pomembna obrambna postojanka. Pozneje so Auerspergi v vasi postavili graščino, ki ima danes videz večje hiše. Pred njo je ohranjen sramotilni steber.

Več fotografij z izleta si lahko ogledate na koncu članka.

Z majhnega parkirišča pred cerkvijo sv. Sebastjana gremo kakšnih trideset metrov nazaj po cesti proti Kočevju, zavijemo levo navzdol in se sprehodimo do gozda. Pri kažipotu z napisom Kozice stopimo na dobro uhojeno stezo in se mimo brezna na Graščici vzpnemo do RTV-oddajnika. Na stavbi pod antenskim stolpom je skrinjica z vpisno knjigo, petdeset metrov naprej pa je na skalnatem robu lepo razgledišče. Globoko pod nami vijuga Kolpa, ki jo prekinjajo jezovi. Na zeleni ravnici ob njej je vas Dol (23 prebivalcev), na pomolu na koncu Poljanske doline počiva Stari trg ob Kolpi.

Do oddajnika pripelje tudi gozdna cesta. Po njej gremo do ostrega ovinka, nato se po širokem travnatem jeziku mimo podrte stavbe vzpnemo na 748 metrov visoko Pajtlerico.

Tudi Pajtlerica je zelo razgledna. FOTO: Andrej Praznik

Od prepadnega skalnega roba, kjer nas znova navduši širok razgled, nadaljujemo proti severu. Pot je sprva slabše vidna, vendar so oznake tako goste, da ne moremo zaiti. Mimo množice telohov se vzpnemo do klopi, s katere nam pogled odjadra daleč na jug. Vidimo oddajnik na Kozicah, Pajtlerico in številne vrhove na Hrvaškem.

Naslednja postaja ob poti je kapela Marije Snežne na Pargi. Pred njo stoji lep daritveni oltar. Na vrhu so izdolbene besede: »Kakor hrepeni jelen po potokih voda, tako hrepeni moja duša po tebi, o Bog.« Spodaj je izrezljan jelen. Pot se obrne proti jugozahodu in krene v dolino.

Pri kapelici na Pargi se pot obrne in krene navzdol proti vasi Laze pri Predgradu. FOTO: Andrej Praznik

Dolgo hodimo po novejši gozdni poti, potem pri drevesu z zeleno puščico nenadoma zavijemo z nje. Mi smo puščico spregledali, to pa se je verjetno zgodilo tudi markacistom, ki so ob široki poti narisali še nekaj novih oznak. Če jih ne bodo kmalu izbrisali, boste morali od zadnje oznake malo nazaj (če prispete do gozdne ceste, ste šli pa sploh predaleč).

V naslednjih minutah se spustimo do ceste in po njej v Laze pri Predgradu (šest prebivalcev). Na križišču nad hišami zavijemo na gozdno pot, ki se potegne mimo lovskih prež. Po bregu se podita gamsa, na tleh leži odvržena spalna vreča. Za odcepom poti na Kozice prispemo do razgledišča. Pot v vas Dol gre navzdol, mi nadaljujemo proti Predgradu. Steza je sprva ozka in pobočje strmo, zato ni odveč previdnost. Pozneje pa se pot razširi v kolovoz, po katerem lahko brezskrbno hodimo, tudi če nam za ovratnik že diha večerni mrak.

Izhodišče: Predgrad.

Dostop: Iz Ljubljane se peljemo skozi Kočevje do Livolda, na krožišču zavijemo proti Črnomlju in nadaljujemo vožnjo do približno dvajset kilometrov oddaljenega Predgrada. Avto pustimo na manjšem parkirišču pred cerkvijo.

Kratek opis poti: Velika pot Kozice, ki je označena z zelenim hrastovim listom, nas iz Predgrada popelje navkreber do RTV- oddajnika in bližnje razgledne točke. Od tam nadaljujemo čez Pajtlerico do kapelice Marije Snežne, se spustimo do Laz pri Predgradu in se vrnemo v Predgrad. Pot je samotna, vendar polna zanimivosti in lepih razgledov. Obstaja tudi mala pot Kozice, ki je nekoliko krajša. Označena je z lešnikom, začne se v Lazah pri Predgradu. Obe poti se večinoma prekrivata.

Dolžina krožne poti: 4 do 5 ur.

Višinska razlika: skoraj 600 metrov.

Zemljevid: natisnjen je na tabli pred cerkvijo v Predgradu.

Nedeljska maša: v župnijski cerkvi v Kočevju je maša vsako nedeljo ob 9. uri.

1/16