Na nekaterih je ob sobotah živahno kot na ljubljanski tržnici, na drugih lahko v istem času posedamo sami, vsem pa je skupno to, da so zelo razgledni.

Kriška planina. FOTO: Andrej Praznik

Na Krvavec se lahko povzpnemo tudi iz doline, a za tak po­dvig se odločijo le redki. Večina se pripelje do planine Jezerca (1400 m), kjer je treba za celodnevno parkiranje odšteti 2 evra. Na ovinku pred zapornico nas rdeč kažipot vabi proti Kompoteli. Nad njim se vzpnemo do kolovoza, ki nas vodoravno čez pobočje pripelje do Kriške planine. Tam gremo desno skozi podhod pod smučarsko progo. Pri kalu, iz katerega pije krava, preskočimo žičnato ograjo in mimo odcepa proti Kamniškemu vrhu nadaljujemo do konca pašnika.

Jutranje srečanje na Kriški planini. FOTO: Andrej Praznik

Za kovinskimi vrati nas objameta drevje in grmovje. Steza se počasi vzpne na rob, s katerega lepo vidimo Košutno, Veliki Zvoh in precejšen del poti pred seboj, nato se strmo spusti in krene znova navkreber. Z desne se nam pridruži označena pot iz Kamniške Bistrice. Pol kilometra pozneje je vzpona konec. Drevje se razmakne, mi pa se čez travnato pobočje spustimo na planino Koren.

Koča na planini Koren. FOTO: Andrej Praznik

Pri kažipotu nad kočo zapustimo direktno pot na Kompotelo, po kateri gre večina planincev, in zavijemo proti Košutni. Otroci komaj čakajo, da prispemo do skalnate pregrade, saj so na kažipotu opazili trikotnik in uganili, da nas čaka nekaj lažjega plezanja. Oprimemo se jeklenice in klinov, hitro splezamo na vrh ter nadaljujemo do bližnje planine Košutna.

Zavarovana pot med planinama Koren in Košutna. FOTO: Andrej Praznik

Na njej stojita pastirski stan in šesterokotna lesena kapelica z napisom, da je leta 1961 tu pod snežnim plazom umrl trinajstletni fantič. Od kapelice nadaljujemo navkreber po plitvem žlebu proti samotnemu vrhu, na katerem sta vpisna knjiga in žig.

Kapelica na planini Košutna. FOTO: Andrej Praznik

S Košutne je le kratek skok do Kompotele. Med ruševjem in po travi gremo malce navzdol, nato pa navkreber in že smo na prostranem vrhu. Okrog skrinjice z vpisno knjigo poseda množica planincev, ki uživajo v imenitnem razgledu.

Pogled na Kompotelo z Vrha Korena. FOTO: Andrej Praznik

Pred nami so vsi najpomembnejši vrhovi Kamniško-Savinjskih Alp: od Kočne in Grintovca do Planjave in Ojstrice. Na zahodu vidimo obsežen podor pod Rzenikom, ki je zaprl pot na Presedljaj, in Veliko planino. V ozadju so Golte, Veliki Rogatec, Menina in Kum, v dolini počiva Kamnik, tik pod nami pa je 1.853 metrov visoka in pol ure oddaljena Mokrica.

Vrh Kompotele, v ozadju Brana in Planjava. FOTO: Andrej Praznik

Označena pot do nje se spusti čez strmo pobočje, pokrito s travo in ruševjem, nato se po lahko prehodnem grebenu potegne do vrha. Tudi na njem sta žig in vpisna knjiga, v kateri je vpisanih le malo planincev. Ker je Mokrica nižja od Kompotele, razgled z nje pa je podoben, zanjo ni veliko zanimanja. A kar je za nekatere nezanimivo, je za druge privlačno.

Pogled na Mokrico s Kompotele. FOTO: Andrej Praznik

Z Mokrice gremo nazaj po isti poti, le med Kompotelo in planino Koren se izognemo ovinku čez Košutno. Srečujemo le še redke planince. Nad pobočjem lebdi postovka, ob poti prežvekujejo krave, po zraku plavajo jadralni padalci. Kmalu bodo pristali v dolini, nam pa se kar ne mudi iz objema gora.

Košutna (1974 m), Kompotela (1989 m), Mokrica (1853 m)

Izhodišče: planina Jezerca.
Dostop: Gorenjsko avtocesto zapustimo na izvozu Vodice ali Kranj – vzhod in nadaljujemo vožnjo do Cerkelj na Gorenjskem. Na koncu sosednjega naselja Grad zavijemo navkreber proti Šenturški gori in na naslednjem križišču levo proti Krvavcu. Avto pustimo na planini Jezerca. Parkirnina za ves dan znaša 2 evra.
Dolžina poti čez Košutno in Kompotelo do Mokrice: dobre 3 ure.
Višinska razlika: 560 m.
Kratek opis poti: S planine Jezerca krenemo do Kriške planine in čez vzhodna pobočja Krvavca do planine Koren. Tam se ločimo od direktne poti na Kompotelo, ob jeklenici in po klinih preplezamo skalnato pregrado ter se čez planino Košutna vzpnemo na Košutno. Z nje nadaljujemo med ruševjem in po travi na sosednjo Kompotelo, od koder se spustimo skoraj 150 metrov niže do Mokrice. Pot je dobro označena. Večinoma je lahka, le med planinama Koren in Košutna je nekoliko zahtevnejša.
Zemljevid: Kamniško-Savinjske Alpe, 1:50.000.

Še več fotografij Andreja Praznika pa v spodnji fotogaleriji.

1/12