Maister je bil eden najpomembnejših braniteljev slovenske zemlje, ne pa edini. Vsem, ki so zastavili moči in življenje za Slovenijo, je posvečen Pomnik miru na Cerju na robu Krasa. Do njega se lahko pripeljemo z avtom, še lepše pa je, če po okoliški pokrajini raztresemo svoje korake.

Kažipot v Vrtočah. FOTO: Andrej Praznik

Severozahodno pod Cerjem leži Mirenski grad, pod njim pa je na južnem koncu Mirna (1.506 prebivalcev) nogometno igrišče. Od njega krenemo peš po cesti ob reki Vipavi v Vrtoče (67 prebivalcev). Za jezom se prikažeta polje in skupina hiš. Pri njih nas kažipota z napisoma Fajti hrib in Cerje usmerita na pešpot. Ta se vzpne pod daljnovod, za stebrom ostro zavije in se potegne poševno čez gozdnato pobočje. Za naslednjim ovinkom se drevje nekoliko razmakne in pokažejo se grmi rdečega ruja.

Fajti hrib. FOTO: Andrej Praznik

Na razpotju se pot do Pomnika miru na Cerju požene navkreber, mi pa nadaljujemo zložno proti Fajtemu hribu. Steza nas pripelje do makadamske ceste, ta pa čez približno poldrugi kilometer do križišča. Tam zavijemo levo in takoj zatem desno na stezo, po kateri se v petih minutah vzpnemo na Fajti hrib. Na njem je informativna tabla s skrinjico in vpisnima knjigama. Razgled je močno okrnjen: med debli vidimo le lesketanje morja in Pomnik miru na Cerju. Fajti hrib je bil med prvo svetovno vojno pomembna strateška točka. Ko so ga Italijani v osmi soški bitki napadli, so na štiri kilometre dolgem odseku v boj poslali kar 46.000 mož. Pod hribom je nekoč stal zaselek Fajti.

Kažipot oziroma spomenik ob nekdanji vojaški cesti med Kostanjevico in Lokvico. Ob njem stoji Borojevićev prestol. FOTO: Andrej Praznik

Z vrha se vrnemo do križišča, nadaljujemo levo in potem še enkrat levo. Protipožarna preseka nas med rdečim rujem čez približno dva kilometra pripelje do kažipota oziroma spomenika, ki so ga pripadniki 43. pehotnega polka iz kraja Caransebes v zahodni Romuniji postavili v čast poveljniku VII. avstro-ogrskega korpusa, nadvojvodi Jožefu. Ob njem stoji kamniti stol, ki je dobil ime po poveljniku 5. avstro-ogrske armade Svetozarju Borojeviću. Blizu je tudi jama Pečinka, ki je med prvo svetovno vojno dajala zavetje vojakom.

Borojevićev prestol. FOTO: Andrej Praznik

Od Borojevićevega prestola krenemo na sever do dober kilometer oddaljenega Cerja. Tam stoji na robu kraške planote 25 metrov visoki pomnik braniteljem slovenske zemlje oziroma Pomnik miru. V njem lahko obiščemo turistično-informacijski center, se sprehodimo skozi prvo svetovno vojno, si ogledamo likovna dela, na pokriti razgledni ploščadi na vrhu pa preletimo pokrajino med Jadranskim morjem in zasneženimi gorami.

Ruj ob poti do Pomnika miru na Cerju. FOTO: Andrej Praznik

Okolica Cerja je v lepih jesenskih dneh polna izletnikov, ki se nastavljajo soncu na številnih označenih poteh. Še najmanj obljudena je pot v dolino. Severno pod pomnikom poiščemo kamen z napisom Vrtoče ter se med grmovjem in po ostrem kamenju spustimo do gozdne ceste. Z nje nadaljujemo navzdol do poti Vrtoče–Fajti hrib in naprej v dolino. Tam nas objamejo sence, mi pa v sebi še dolgo nosimo podobe s soncem obsijane kraške pokrajine.

Pogled s Cerja proti Fajtemu hribu. FOTO: Andrej Praznik

Fajti hrib (434 m) in Cerje (343 m)

Izhodišče: Miren.
Dostop: Vipavsko hitro cesto zapustimo tik pred mejo z Italijo in nadaljujemo vožnjo do Mirna. Na južnem koncu naselja tik pod Mirenskim gradom zavijemo levo proti Vrtočam in parkiramo pri nogometnem igrišču.
Dolžina krožne poti: približno 3.30 ure.
Višinska razlika: 390 metrov.
Kratek opis poti: Iz Mirna krenemo po cesti v Vrtoče, nato se po gozdni stezi in makadamu vzpnemo na Fajti hrib. Nadaljujemo do Borojevićevega prestola in Pomnika miru na Cerju, se spustimo do poti Vrtoče–Fajti hrib in se vrnemo do izhodišča. Pot je označena s kažipoti. Če jo želimo skrajšati ali se dlje sprehajati po Krasu, se lahko na Cerje pripeljemo z avtom.
Zemljevid: Miren Kras, 1:30.000.
V papirnati obliki je na voljo v turistično- informacijskem centru v Pomniku miru na Cerju, v elektronski pa TUKAJ. TIC na Cerju je od 1. novembra do 31. marca odprt od srede do nedelje od 10. do 16. ure.

Več fotografij Andreja Praznika v spodnji fotogaleriji (klik na prvo fotografijo in nato drsenje s puščicami v levo ali desno).

1/11