Poteptano dostojanstvo pokojnih
Poteptano dostojanstvo pokojnih
Foto: Ivo Žajdela
Iz ustavnopravne doktrine je jasno, da se varstvo človekovega dostojanstva, ki ga jamči 34. člen ustave, »nanaša tako na dostojanstvo živih, vključno z nerojenimi, kakor tudi na dostojanstvo že pokojnih oseb«, kot beremo v komentarju ustave. V tem pogledu ta ustavna pravica pomeni izjemo »od nepisanega, po naravi stvari določenega pravila, da se človekove pravice nanašajo na žive osebe«.
Prav to nikoli zastarljivo pravico do dostojanstva dosledno krši ljubljanski župan Zoran Janković s svojim ravnanjem v zvezi z umrlimi domobranci, ki jih presoja skozi zamračena očala sovraštva. Takšna sicer dobro znana in ničkolikokrat izpričana drža je znova udarila na plan ob dejavnostih vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki si prizadeva za ureditev domobranskega pokopališča na Orlovem vrhu pri ljubljanskem gradu.
(Ne)uničeno pokopališče
Bralci Družine so s to zgodbo že seznanjeni, zato jo obnovimo le v nekaj obrisih. Nekaterih padlih domobrancev zaradi vojnih in revolucionarnih razmer ni bilo mogoče pokopati v domačem kraju, zato je Slovensko domobranstvo konec leta 1943 zanje uredilo vojaško pokopališče na ljubljanskem grajskem griču, kjer naj bi jih bilo pokopanih okoli 170. Po vojni so novi oblastniki v revolucionarni vnemi, ki ni obšla niti mrtvih, pokopališče na Orlovem vrhu uničili – popolnoma v skladu z ukazom notranjega ministra Zorana Poliča iz junija 1945, »da se takoj odstranijo /zravnajo z zemljo/ vsa pokopališča kakor tudi posamezni grobovi okupatorjev in domačih izdajalcev in tako izbriše vsaka sled za njimi«.
V ljudski spomin je bilo vcepljeno prepričanje, da so bili grobovi izpraznjeni, posmrtni ostanki domobrancev pa odvrženi neznano kje. Toda sondiranja, ki jih je novembra lani s soglasjem ljubljanskih mestnih oblasti (!) izvedla komisija za prikrita grobišča, so dokazala, da so bile takšne govorice le v manjši meri resnične; nekateri grobovi so bili res delno izpraznjeni, nekateri pa so popolnoma nedotaknjeni, kar pomeni, da je Orlov vrh še vedno pokopališče ljudi, ki imajo (vsaj nekateri) zelo verjetno še vedno žive svojce.
Grobovi 34 domobrancev, ki so bili pokopani 18. decembra 1944. Foto: Arhiv NSZ
Prav zato je med dejavnostmi, povezanimi s potrditvijo obstoja pokopališča, stekel tudi postopek evidentiranja pokopanih. Komisija za grobišča je javnosti posredovala osnutek seznama, sestavljenega na podlagi popisa, ki ga je za Novo Slovensko zavezo pripravil njen nekdanji predsednik Tine Velikonja s sodelavci, in sicer na podlagi podatkov iz dokumentov, ki jih hrani Nadškofijski arhiv Ljubljana, pozneje pa je bil dopolnjen s podatki iz popisa smrtnih žrtev slovenskega prebivalstva v obdobju 1941–1946 Inštituta za novejšo zgodovino.
Ker bi bilo za nekaj žrtev še treba preveriti, ali so dejansko pokopane na Orlovem vrhu, pri nekaterih pa tudi določiti lokacijo groba, je komisija vse, ki bi lahko k temu pomagali, pozvala, naj morebitne informacije posredujejo Novi Slovenski zavezi (po elektronski pošti na naslov info@zaveza.si; po pošti na naslov Nova Slovenska zveza, Beethovnova ul. 5, 1000 Ljubljana). Ta poziv še vedno velja in je naslovljen tudi na bralce Družine; seznam je bil objavljen v 114. številki revije Zaveza (december 2019), kot ločeno datoteko pa ga objavljamo tudi na koncu tega prispevka.
Razlog za razrešitev?
Tudi sicer Nova Slovenska zaveza podpira prizadevanja vladne komisije za vprašanja prikritih grobišč, da se o pokojnih padlih domobrancih zbere verodostojna dokumentacija in da država Slovenija zagotovi primerno pietetno ureditev pokopališča na Orlovem vrhu, ob čemer dodajajo, da »so pokojni bili kristjani in da je treba z njihovimi ostanki ravnati v skladu s krščansko duhovno kulturo« – torej tudi s postavitvijo križa.
Prav na tej točki znova trčimo ob ljubljanskega župana, ki to nezastarljivo pravico pokojnih in njihovih svojcev sistematično tepta. Povedano z njegovimi besedami, ki izražajo avtoritarno miselnost v slogu Ljubljana, to sem jaz: »Nikoli ne bomo dovolili postavljati spomenikov ali obeležij izdajalcem slovenskega naroda.« Ali lahko zaradi takega očitnega protiustavnega ravnanja svojci pokopanih na Orlovem vrhu sprožijo postopek zoper njega? Zakon o lokalni samoupravi sicer določa, da se župana lahko predčasno razreši, če »ne izvršuje odločb ustavnega sodišča ali pravnomočnih odločb sodišča, pristojnega za upravne spore, ki mu nalagajo z ustavo in zakonom skladno ravnanje«.
V prilogi: Seznam pokopanih na Orlovem vrhu.
PREBERITE TUDI:
Nekultura Jankovićevega spomenika/groba
Teptanje civiliziranega odnosa do mrtvih
(Orlov) vrh ledene gore (sovraštva)