Pot v Betlehem: nov muzikal o Jezusovem rojstvu
Pot v Betlehem: nov muzikal o Jezusovem rojstvu
Nov izdelek ustvarjalcev filmov Nebesa so resnična (Heaven Is for Real) in Čudeži z nebes (Miracles from Heaven) je muzikal Journey to Bethlehem (sl. Pot v Betlehem). Na živahen, slikovit in barvit način prikazuje Marijino in Jožefovo božično zgodbo, njuna veselja in stiske.
Zgovorna je informacija, da je film režiral Adam Anders, ki ga poznamo kot scenarista in glasbenega producenta serije Glee. Glasbo je ustvaril tudi za The Passion in Son of God. Njegov soscenarist Peter Barsocchini pa najbolj znan po scenarijih filmov High School Musical. Tako je slog filma kljub dogajanju pred dobrima dvema tisočletjema pričakovano zelo sodoben, poleg klasičnih božičnih melodij pa vključuje tudi pop glasbo.
Režiser Anders, ki je sicer protestant, trdi, da je scenarij zvest Svetemu pismu. O Mariji in Jožefu pač izvemo bolj malo, pravi, zato je zgodba, ki jo prikazuje muzikal, v veliki meri plod domišljije – zajema pač vse tisto vmes, česar v vrsticah evangelija ne najdemo. Tako je Marija na začetku prikazana kot uporniška hči, ki se noče poročiti, ampak sanja o učiteljskem poklicu.
O Mariji in Jožefu v evangelijih izvemo bolj malo, zato je zgodba muzikala v veliki meri plod domišljije.
Poleg tega ima dve sestri, kar ni skladno s katoliško tradicijo, ki sprejema Anin in Joahimov življenjepis iz apokrifnega Jakobovega protoevangelija iz 2. stoletja. V njem je zapisano, da naj Marijina starša dolgo ne bi mogla imeti otrok, v starosti pa se jima je rodila edinka Marija. Zato velja opozoriti, da je treba film – kot pač vsakega – jemati z rezervo in si ga ogledati z vsaj malo kritičnimi očmi.
Škoda, da je toliko pozornosti namenjene kralju Herodu, ki želi poskrbeti, da novorojeni kralj ne bo dolgo ostal na svetu. Upodablja ga Antonio Banderas, spominja pa bolj na hudiča kot na kralja. »Moje je kraljestvo, moja je moč,« poje.
Kljub kar nekaj pretirano domišljijskim prizorom in likom, ki v resnici najverjetneje niso bili taki, kot so prikazani v filmu (npr. trije modri so komični liki), nam film približa stisko, v kateri sta se znašla mlada Marija (Fiona Palomo) in Jožef (Milo Manheim), ter njuno razpetost med svojeglavostjo in pokornostjo, ljubeznijo in častjo, vero in dvomi … Skratka, zelo človeška sta.
Seveda pa se živahen muzikal, ki nekoliko spominja ne mešanico med serijo The Chosen in Disneyjevimi muzikali, ne ustavi pri resnosti. Zgodbo popestrijo hudomušni vložki, ki bi se zelo resnemu gledalcu na trenutke lahko zdeli nespoštljivi. Denimo, angel Gabriel (krščanski raper in pevec Lecrae) se bori s tremo, preden se predstavi blaženi Devici … Skratka, novi božični glasbeni pustolovščini dajte priložnost, če ne boste preveč pikolovski.
Zgodbo popestrijo hudomušni vložki, ki bi se zelo resnemu gledalcu na trenutke lahko zdeli nespoštljivi.
Režiser Anders se veseli, »da bo ta film postal klasika za prihodnja leta«, vendar očitno ne pri nas. V slovenskih kinematografih seveda ni duha ne sluha o novem božičnem filmu. Očitno so Jezus, Marija in Jožef kljub uveljavljeni ekipi ustvarjalcev prehuda tema za slovenski trg.