Evropski svet je na seznam evropskih kulturnih poti po novem uvrstil pot sv. Cirila in Metoda, ki zaenkrat med seboj povezuje šest evropskih držav, je po navedbah avstrijskega Kathpressa sporočil direktor Evropskega inštituta za kulturne poti s sedežem v Luksemburgu, Stefano Dominioni. Pot, poimenovana po slovanskih apostolih Cirilu in Metodu, je tako uradno postala ena od trenutno 45 evropskih kulturnih poti, med katerimi je najbolj znana romarska pot sv. Jakoba.

7.500 kilometrov dolga pot zaenkrat povezuje šest dežel, kjer sta apostola vere in sozavetnika Evrope v 9. stoletju pustila svoje sledi: Grčijo, Bolgarijo, Madžarsko, Slovaško, Češko in Slovenijo. Malce izstopa dejstvo, da poleg ni Italije. Ciril in Metod sta se namreč iz tedaj vzhodnorimskega Tesalonika odpravila na svoje veliko slovansko poslanstvo: papež Hadrijan II. jima je leta 867 v Rimu odobril uporabo starocerkvenoslovanščine kot bogoslužnega jezika.

Za uvrstitev omenjene poti na seznam evropskih kulturnih poti so si prizadevali predvsem na Češkem in Slovaškem. Na tem območju je namreč delovanje slovanskih apostolov Cirila in Metoda doseglo svoj vrhunec.

Kot prva evropska kulturna pot je bila leta 1987 označena pot sv. Jakoba. Med potmi z versko-cerkvenim ozadjem so še popotovanja sv. Martina in Olava, širjenje cistercijanskih opatij, pomembna pokopališča ter evropski dediščini Judov in reformacije.