Slovenija ima obliko kokoši, ki pa zadnja leta samo kokodajsa in le redko znese kakšno zlato jajce. A prepustimo težke teme drugim rubrikam. Kakor je majhna slovenska kokoš, tako je majhna tudi istoimenska vzpetina jugovzhodno od Lipice. Vendar to izletnikov ne moti, da je ne bi množično obiskovali. Prav nasprotno: majhnost je v kratkih poznojesenskih dneh velika prednost.


Pot med Kokošjo in Velikim Gradiščem

Do planinske koče na Kokoši pelje več označenih poti: iz Krvavega Potoka, Lipice in Lokve, kjer si lahko ogledamo Vojaški muzej Tabor. Ta domuje v starem obrambnem stolpu, ki so ga ob koncu 15. stoletja za obrambo pred Turki zgradili Benečani. Blizu stolpa je župnijska cerkev sv. Mihaela s freskami Toneta Kralja. Lokev, ki ima malo manj kot osemsto prebivalcev, slovi po pršutarni, ki velja za najstarejšo na slovenskem Krasu. Ob glavni cesti skozi naselje pa je veliko gostinskih lokalov, v katere ob nedeljah radi zavijejo italijanski gostje.

Označena pot na Kokoš se začne za pokopališčem na koncu naselja. Makadamska pot nas hitro pripelje do znamenja, kjer zavijemo desno. Svet je preprežen s travniki in grmičevjem, med katerim stojita železniška vagona. Nasproti nam lagodno prijezdijo trije konjeniki. Doslej smo hodili po ravnem, zdaj pa se pot zasuka navkreber, skrije med drevje in zoži. Po slabe tri četrt ure hoje postane vzpon malce strmejši. A nad nami se že svetlika in kmalu prispemo na greben, po katerem pelje širok kolovoz. Svet se odpre. Na čistini z visokim antenskim stolpom poležava ali sedi vsaj petdeset ljudi. Nekateri živahno klepetajo, drugi pogledujejo proti Slavniku, vsi pa uživajo v toplem soncu. Nič manjša gneča ni pri bližnji planinski koči, ki je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih. Smo na 670 metrov visokem Jirmancu, sedem metrov nižja Kokoš pa je malce zahodneje.


Izvir Vroček

Od planinske koče krenemo v smer, iz katere smo prišli, vendar ne zavijemo navzdol proti Lokvi, ampak nadaljujemo po širokem kolovozu proti vzhodu. Čez četrt ure prispemo do označenega razpotja. Desna pot gre proti Krvavemu Potoku in Glinščici, mi pa zavijemo levo navkreber proti izviru Vroček. Pot je še vedno široka. Obdajajo jo drevesa in grmi, med katerimi so napol zaraščeni suhi travniki. Med različnim rastjem najhitreje prepoznamo ruj, ki ima zdaj živo rumene liste, nekateri grmi pa so že brez njih. Kmalu prispemo v gozd. Označena pot zavije v levo, mi pa nadaljujemo proti Velikemu Gradišču: po poti, ki gre naravnost, ali kar počez po grebenu. Više prispemo do označene poti iz Krvavega Potoka. Na drevesu znova opazimo markacijo, le malo pozneje pa smo že na najvišjem vrhu Tržaško-Komenskega Krasa. Ta je dobil ime po gradišču, v katerem so za debelim obzidjem do 5. stoletja živeli staroselci. Potem so prihrumeli Huni in ga podrli.

Nadaljujemo proti vzhodu, vendar se pot hitro obrne in spusti do izvira Vroček. Ob njem sta manjši kal in skrinjica z vpisno knjigo. Menda so že staroselci v hrib izdolbli približno dvajset metrov dolg rov. Domačini so vhod vanj v 19. stoletju utrdili s kamenjem, postavili rešetkasta vrata in cev s črpalko. Voda je bila tako dragocena, da so ob sušnih dneh k črpalki postavili hrusta, ki je ženskam določal, koliko vode smejo natočiti.
Od izvira krenemo navzdol. Spust je zložen, pot pa sprva blatna, vendar dobro vidna. Ko se drevje razmakne, prispemo v vas Prelože, od koder se po asfaltni cesti vrnemo v Lokev. n


OSNOVNI PODATKI

Jirmanec (670 m),

Veliko Gradišče (742 m)

Izhodišče: Lokev.

Dostop: Primorsko avtocesto zapustimo pri Divači ter nadaljujemo vožnjo proti Lipici. Pot na Kokoš iz Lokve se začne pri pokopališču na koncu naselja, kjer lahko pustimo tudi avto.

Kratek opis poti: Ker je vzpon kratek, predlagamo daljšo krožno pot. Iz Lokve se vzpnemo do planinske koče na Kokoši, nadaljujemo na vzhod do Velikega Gradišča ter se mimo izvira Vroček in skozi vas Prelože vrnemo v Lokev. Pot je lahka, dobro označena in primerna tudi za družine z otroki.

Višinska razlika: 290 m.

Dolžina poti: do planinske koče na Kokoši 1 ura, celotna krožna pot slabe 3 ure.

Zemljevid:

Slovenska Istra – Čičarija – Brkini – Kras, 1 : 50.000.

NEDELjSKA MAŠA

V Lokvi je maša vsako nedeljo ob 8.30, v Divači pa ob 9.45.