Če prav razumem, gre za vprašanje, kaj storiti, kadar opazimo ljudi, ki potrebujejo pomoč, v župniji ali v neposrednem okolju pa ni organizirane oblike pomoči za ljudi v stiski.

Najprej se gospe Mojci zahvaljujem, da v tem zahtevnem času, ko je zaradi negotovih razmer v našem vsakdanjem razmišljanju in v načrtovanju vedno bolj prisotna skrb, kako bomo preživeli prihodnje mesece, ostaja odprta za sočloveka in za njegove potrebe. To skrb poglabljajo krize v svetu in negotovost, ki jo doživljamo v državi. V takšnih časih smo vedno v nevarnosti, da bi se poglobil naš individualizem, naša skrb zgolj zase in za svoje najbližje, čeprav je tudi res, da ravno časi preizkušnje iz ljudi izvabijo najlepše sadove in zglede skrbi za bližnjega.

Karitas, o kateri govori gospa Mojca, je v Katoliški cerkvi v Sloveniji zelo dejavna. Deluje na treh ravneh: na slovenski ravni deluje Slovenska karitas, potem škofijske Karitas usklajujejo pomoč na ravni škofij, župnijske in ponekod dek...