Pot cistercijanov – sledi, ki so jih menihi pustili skozi stoletja
Pot cistercijanov – sledi, ki so jih menihi pustili skozi stoletja
V petek, 22. septembra, Muzej krščanstva na Slovenskem in Občina Ivančna Gorica vabita na odprtje pohodniške Poti cistercijanov Stična. Ta bo odslej del več kot 6300 kilometrov dolge mednarodne pohodniške poti, ki povezuje samostanske pokrajine šestih evropskih držav (Way of Cistercians). »Pot popelje romarje in pohodnike v neokrnjeno divjino, kulturno krajino in med kulturno dediščino,« so zapisali v vabilu kustosi stiškega muzeja. Sedemnajst »organizatorjev« iz petih držav (Avstrije, Češke, Nemčije, Poljske, Slovenije) je v sklopu projekta Cisterscapes podrobno preučilo in raziskalo sledi, ki jih je skozi stoletja v kulturni krajini za seboj pustilo delovanje cistercijanov. Pot cistercijanov poteka v smeri proti Cîteauxu v Burgundiji, od koder izvira cistercijanski meniški red.
Dve slikoviti krožni poti, dolgi 14 in 24 km
»Samostan Stična, v delu katerega deluje javni zavod Muzej krščanstva na Slovenskem, je odlična izhodiščna točka za raziskovanje bogate zapuščine cistercijanov. Romarji in pohodniki jo bodo lahko odkrivali na dveh krožnih poteh – prva je dolga 14 km, druga 24 km –, označeni sta z rumenimi rozetami in informativnimi tablami,« je zapisala Nataša Polajnar Frelih, direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem. Dvema potema pa so dodali še tretjo, zelo slikovito pot, ki povezuje Stično in Kostanjevico na Krki, kjer je Galerija Božidarja Jakca, prav tako partner v projektu Cisterscapes.
Sledi menihov: ribniki, mlini, trta, kapelice in cerkve
Z odprtjem pohodniške Poti cistercijanov v bližnjo in daljno okolico stiškega samostana po besedah direktorice širijo interaktivno razstavo o kulturni krajini cistercijanov izven muzejskih prostorov: »Na več lokacijah, ki se nahajajo na področju Občine Ivančna Gorica, bodo romarji in pohodniki spoznavali, kako so stiški cistercijani skozi stoletja preoblikovali pokrajino: postavili mline, uredili ribnike, zasadili trto, postavili kapele in cerkve ...«
Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je Muzej krščanstva na Slovenskem od leta 2019 partner v evropskem projektu Cisterscapes (Cistercian landscapes connecting Europe). V okviru projekta Cistercijanske pokrajine, ki povezujejo Evropo so dolgo časa raziskovali kulturno krajino cistercijanov, prispevali vsebino v skupno bazo podatkov, postavili sodobno interaktivno razstavo o kulturni krajini stiških cistercijanov in uredili prvi del slovenske Poti cistercijanov.
Slovesno odprtje in prvi pohod – obvezna prijava
Pot bodo slovesno odprli v petek, 22. septembra. Zbirno mesto bo pri vhodnem portalu stiškega samostana ob 9.30, ko bo blagoslov in krajša prireditev ob odprtju poti, ob 10. uri pa se bodo pohodniki in romarji odpravili po dolini Stiškega potoka na Pristavo – pot je dolga 8 km, predviden čas hoje 4 ure. Po okrepčilu na Pristavi bo organiziran prevoz po kulturni krajini in ogled markantnih točk: Marof, Črnelski bajerji, Muljava, nekdanji mlin v Zagradcu … Predviden prihod v Stično ob 18. uri. Obvezna je prijava na telefon 041-689-994.
Na večer pred odprtjem poti (v četrtek, 21. septembra, ob 19. uri) pa bo v stiški baziliki Žalostne Matere Božje orgelski koncert organista Luka Posavca. Cistercijani in Muzej krščanstva lepo vabijo.