Grška beseda ὁδός (hodόs) dobesedno pomeni pot, cesta, potovanje, metaforično pa predstavlja pot (tj. način) razmišljanja, čutenja, odločanja. Polnost življenja, ki ga prinaša uresničena ljubezen, je vedno na poti. Tako že Janez Krstnik pripravlja Gospodu pot (Mt 3,3.11,10; Mr 1,2-3), Modri z vzhoda se v svojo deželo vrnejo po drugi poti (Mt 2,12), Marija se odpravi na pot k Elizabeti (Lk 1,39) ter z Jožefom na dolgo pot do Betlehema in Egipta (Mt 2,13; Lk 2,4), Jezus svoje učence kliče na pot za njim (Mt 4,19.19,21), posebej tiste, ki sedijo ob poti (Mr 2,14) in jih ozdravlja slepote (Mt 20,30; Mr 10,46). Evangeljska pot je ozka (Mt 5,25), saj je ta pot, resnica in življenje Kristus sam (Jn 14,4-6), ki kliče k spravi s sovražniki (Mt 5,25), k uboštvu od vseh »popotnih torb, sukenj, sandalov in palic« (Mt 10,10; Mr 6,8) ter vabi k temeljnemu zaupanju vanj, ki nenehno seje dobro seme tudi ob trdo pot naših src (Mt 13,4.19). Ko pride čas za pot v Jeruzalem (Mt 20,17-19), se učenci zbo...