V nedeljo, 23. junija, je mariborski nadškof Alojzij Cvikl posvetil župnijsko cerkev Svetega Rešnjega Telesa v Mariboru. Cerkev je leta 1938 blagoslovil takratni mariborski škof Ivan Jožef Tomažič.

Foto: Vatican News

»Danes smo priče zgodovinskemu trenutku za župnijo Svetega Rešnjega Telesa v Mariboru,« je ob slovesnem dogodku dejal nadškof Cvikl. »Leta 1938, ko je takratni mariborski škof Ivan Jožef Tomažič, to cerkev blagoslovil, je Kristus vstopil v ta prostor in ga preoblikoval v svoje svetišče. Danes bomo to cerkev tudi posvetili, jo pokropili z blagoslovljeno vodo, oltar in stene pa mazilili s sv. krizmo. Tako bo odslej ta stavba posvečena in bo postala drugačna od drugih stavb, čeprav je zgrajena iz podobnih materialov.«

Dodal je, da kamni in okrasitev cerkve niso najpomembnejši. »Pravi kamni te stavbe ste vi, bratje in sestre,« je nadškof dejal zbranim vernikom. »Vi ste Božji tempelj, v vas želi prebivati Bog.« Zaželel si je, da bi bila posvečena cerkev še bolj kraj osebnega srečevanja z Bogom in med seboj, v kateri bo vsak našel svoje mesto.


Foto: arhiv župnije

Po maši je sledila mestna telovska procesija okrog cerkve s Svetim Rešnjim Telesom. Lani je župnija z nadškofom Francem Krambergerjem praznovala 80. obletnico blagoslovitve.

Edina cerkev Sv.Rešnjega telesa v Sloveniji

Kot so zapisali na spletni strani župnije, je bil vodja gradnje cerkve Drago Oberžan, ki se je vrnil iz Nizozemske in Belgije, kjer je bil izseljeniški duhovnik. »Tam je svetniški duhovnik Edvard Poppe zelo razvil evharistično češčenje. Kristjan živi iz Evharistije, ki je središče našega življenja. Zato je škof sprejel ta predlog za poimenovanje cerkve in je to do zdaj edina cerkev Sv.Rešnjega telesa v Sloveniji.« Načrte za cerkev je brezplačno izdelal inž. arh. Hubert Drofenik. Med drugo svetovno vojno je bila cerkev zaplenjena in delno poškodovana, po vojni pa obnovljena. Prva maša po koncu vojne je bila na telovo, 31. maja, zvečer, ko je Justin Oberžan cerkev tudi znova blagoslovil.

V cerkvi so shranjene tudi relikvije sv. papeža Pija X.

Vir: Vatican News, arhiv župnije