Podružnična cerkev sv. Leopolda Mandića v Novi vasi pri Ptuju

V nedeljo, 12. maja, je nadškof Alojzij Cvikl v Novi vasi pri Ptuju posvetil podružnično cerkev sv. Leopolda Mandića.

Nedeljska slovesnost posvetitve nove cerkve sv. Leopolda Mandića je bila nadvse slovesna. Verniki so cerkev povsem napolnili. Gradnjo cerkve je predstavila članica Župnijskega pastoralnega sveta Nada Jurkovič, ki je pojasnila, da je misel o cerkvi v Novi vasi bila prisotna kar nekaj časa.

Bratje kapucini so se zaradi pastoralnih potreb in zaradi povečanja števila prebivalcev v župniji sv. Ožbalta odločili za gradnjo podružnične cerkve, saj se je število prebivalcev v času od leta 1971, ko jih je bilo 3.400, v letu 1995 povečalo na 12.000.

Aprila 1995 blagoslovitev temeljnega kamna

Pobudnik gradnje je bil p. Vinko Škafar, ki je idejo zaupal arhitektu Jožetu Marinku. Parcelo v Novi vasi je kupil zidarski mojster Ludvik Sok in jo potem podaril kapucinom, skoraj polovico parcele pa so podarili Brenčičevi. Ves čas gradnje sta bila gonilna sila duhovnik Franc Obran in nadzorni Peter Ilec.

Pročelje cerkve krasi stenska slika akademskega slikarja Lojzeta Čemažarja, ki predstavlja Jezusa, sv. Leopolda in Marijo.

Oktobra 1994 je bilo izdano gradbeno dovoljenje, januarja 1995 podpisana pogodba z izvajalcem del Gradisom, marca istega leta pa so blagoslovili parcelo in križ. Na velikonočni ponedeljek, 17. aprila 1995, je mariborski škof dr. Franc Kramberger po maši na gradbišču cerkve blagoslovil temeljni kamen.


Nadškof Alojzij Cvikl je najprej blagoslovil cerkev in vse prisotne.

Marca 1996 so na zvonik dvignili vrh zvonika s križem. 15. septembra istega leta je bila pri sv. Leopoldu birma za vse tri župnije.

Pročelje cerkve krasi stenska slika akademskega slikarja Lojzeta Čemažarja

Na velikonočni ponedeljek leta 1997 je mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej blagoslovil in posvetil štiri nove zvonove. Največji, ki tehta eno tono, je posvečen sv. Družini, drugi, težak 500 kg, sv. Frančišku Asiškemu, tretji, 300 kilogramski, božjemu služabniku Antonu Martinu Slomšku, četrti, težak 200 kg, pa sv. Leopoldu Mandiću.


Gradnjo cerkve je predstavila članica Župnijskega pastoralnega sveta Nada Jurkovič.

Na Leopoldovo nedeljo je bila slovesnost prvega obhajila. Najpomembnejši dogodek je bila slovesnost nove maše, ki jo je 6. julija 1997 daroval domačin br. Vlado Kolenko. Za to slovesnost so postavili glavni oltar, ki je okrašen s tondom, v katerem je Jagnje božje. Na prvo adventno nedeljo istega leta so pričeli z rednimi nedeljskimi mašami, pozimi v kapeli v pritličju, poleti v cerkvi.

Pročelje cerkve krasi stenska slika akademskega slikarja Lojzeta Čemažarja, ki predstavlja Jezusa, sv. Leopolda in Marijo. Spodnja slika prikazuje sedečega Kristusa, Dobrega pastirja.

Cerkev so opremili do leta 2007

Januarja 1998 so izdelali in namestili leseni strop v cerkvi. Klopi je izdelal mizar Ivan Sok, postavljene so bile 6. septembra 2007. Opremo v zakristiji je po načrtih arhitekta Jožeta Marinka izdelalo mizarstvo Žlahtič. Istega leta so pred cerkvijo položili tlakovce, naslednje leto pa pred vhodom tonalit. Ograjo na koru in zunaj cerkve je izdelal Jože Mikulec.


Nadškof v oltarno mizo vlaga relikvije zavetnika sv. Leopolda Mandića.

Cerkev je prepleskalo podjetje Tolič, svetila je namestil Marjan Kelc.

»Tako se danes vsi veselimo slovesnega dogodka, posvetitve cerkve sv. Leopolda Mandića. Bogu hvala!,« je dejala Nada Jurkovič.

Zahvalila se je vsem župljanom, ki so po svojih močeh darovali za cerkev, pa tudi vsem ljudem dobre volje, ki so finančno podprli gradnjo ali s svojim delom pomagali, ko je to bilo potrebno. Zahvalila se je tudi zdomcem v Švici in drugod, kakor tudi Slovenski kapucinski provinci, ki je imela posluh za pastoralne potrebe na Ptuju.

Izjemen zgodovinski dogodek za vse župljane in mesto Ptuj

Predstavnica Župnijskega pastoralnega sveta Sv. Ožbalta Helena Ocvirk je dejala, da je slovesnost izjemen zgodovinski dogodek za vse župljane in mesto Ptuj, kajti cerkev kot stavba ni le kulturni spomenik, ki ga tako radi občudujemo, ampak je predvsem sveti prostor, kraj milosti in srečanj z živim Bogom.


Škofov nagovor

V Božji hiši se župljani srečujejo in obhajajo evharistično daritev že 24 let. »Vsa ta leta smo gradili pravo Cerkev: Cerkev kot Božjo družino in podobo žive skupnosti; gradili smo nas kot Cerkev.

Današnja daritev naj bo najprej globoka zahvala dobremu Bogu, da se moremo danes tako veseliti.«

Sv. Leopold Mandić naj bo zgled prizanesljivosti in sočutja

Zaželela je, da naj bo med prošnjami pri današnji daritvi največja tiha molitev »vsakega od nas, da bi v tem svetem prostoru še naprej živela živa Cerkev, v kateri bi se radi srečevali in zbirali pri bogoslužju.

Njen in naš zavetnik sv. Leopold Mandić naj nam bo zgled prizanesljivosti in sočutja, ki ju v današnjem svetu tako zelo primanjkuje. Na njegovo priprošnjo naj nam dobri Bog nakloni še kako potrebno pomoč in tolažbo v velikih in malih človeških stiskah in preizkušnjah; nad nas naj razliva neskončno usmiljenje; predvsem pa naj v nas okrepi neizmerno zaupanje v Božjo voljo.«

Namen in smisel vsake cerkve je, da kristjane združuje v občestvo in jih povezuje z Bogom

Mašo je ob somaševanju številnih duhovnikov in redovnikov daroval nadškof Alojzij Cvikl, ki je cerkev in vse prisotne najprej blagoslovil, v oltarno mizo namestil relikvije zavetnika sv. Leopolda Mandića, potem pa cerkev tudi posvetil.

Dejal je, da je slovesnost posvetitve te cerkve je priložnost, da se Bogu zahvalimo za vse duhovne darove, ki jih prejemamo po naših cerkvah.

Spomnil je, da je namen in smisel vsake cerkve, kot pravi naš blaženi A. M. Slomšek, da kristjane združuje v občestvo in jih povezuje z Bogom.

»Od tod tečejo sedmeri studenci milosti Božje k nam: od tod pride duhovno življenje do vsakega doma.

Od cerkve se širi po hribih in dolinah veselje in Božja navzočnost.«

Slomšek nas spominja, da je tudi naš dom svetišče

Dejal je tudi, da mnogim danes obisk bogoslužja, zlasti maše, ne pomeni več veliko in ne čutijo potrebe, da bi tu zajemali duhovno hrano za svoje življenje ali pa ne znajo več povezati svetišča z vsakdanjim življenjem.

»Slomšek nas spominja, da je tudi naš dom svetišče, to pa je lahko samo takrat, ko se duhovno življenje prenaša iz cerkve v naš dom, v naše družine in naše življenje.

Ob posvetitvi se je zahvalil vsem, ki so to cerkev zgradili, vsem dobrotnikom, ki so s svojimi darovi prispevali, da so lahko prišli do tega dneva, da jo posvetijo in v polnosti izročijo svojemu poslanstvu.

Več v priponki.

Nova vas pri Ptuju, pridiga nadškof Alojzij Cvikl.doc

Fotografije: Ivo Žajdela