Lojze Peterle, predsednik VSO, je dejal, da je v Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve tisoče ljudi, ki so podprli osamosvojitev in so zanjo tvegali vse. »Zato imamo moralno, politično ter kulturno legitimiteto in nam ni vseeno, kaj se z odnosom do osamosvojitve dogaja.

V 30. letu po osamosvojitvi smo pred letom in pol pozdravili odločitev demokratično izvoljene vlade o ustanovitvi samostojnega muzeja slovenske osamosvojitve. Ta je pod vodstvom dr. Željka Oseta začel delati na začasni lokaciji, na Roški pa so se začela dela na trajni lokaciji muzeja.«

Posvet je vodil Lojze Peterle. FOTO: Ivo Žajdela

Po mnenju ministrice Aste Vrečko gre pri MSO za ideološki projekt

Peterle je spomnil, da do ukinitve MSO prihaja brez vsakega pogovora, brez komunikacije, »ne da bi ministrica za kulturo Asta Vrečko kdaj sprejela gospoda direktorja, obiskala muzej ali razstavo muzeja. Javnost je oktobra iz medijev izvedela za njeno namero, da Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine združi v nov javni zavod, že določeno namembnost na Roški pa nameni Arhivu Slovenije. To revolucionarno odločitev je ministrica pospremila s pejorativno kvalifikacijo, da gre pri MSO za ideološki projekt. Pri tem se je sklicevala na mnenja stroke in nekaterih veteranskih organizacij.«

Dejal je, da je VSO na to namero reagirala z javno izjavo in pozvala ministrico, da svojo odločitev prekliče in da Muzej slovenske osamosvojitve nadaljuje s pričetim delom kot samostojna muzejska ustanova.

Številni poslušalci posveta. FOTO: Ivo Žajdela

Gre za razumevanje osamosvojitve in odnos do nje

»Navzven nedolžno razložena namera ministrice za kulturo o združitvi dveh muzejev v nov zavod ni samo eden od izrazov alergije na zadnjo Janševo vlado ali podaljšek kakšnih osebnih interesov, ampak razodeva bolj vprašljivo ozadje,« meni Peterle in doda, da gre za razumevanje osamosvojitve in odnos do nje.

»Namero, da se de jure in de facto ukinja Muzej slovenske osamosvojitve kot odločitve demokratično izvoljene slovenske vlade, izraža temeljni odnos dela slovenske politike do osamosvojitve. Namesto velikodušne podpore in novih idej za muzejski prikaz osamosvojitve je MSO doživel etiketo ideološkega projekta, zazrti v čas druge svetovne vojne in revolucije pa dajejo zmerljivko o zaslugarjih.«

Z leve: Alenka Puhar, Jože Dežman, Lojze Peterle, Andrej Lokar, Željko Oset, Stane Granda. FOTO: Ivo Žajdela

Namen vlade je posmeh osamosvojitvi

Lojze Peterle je dejal, da so posvet sklicali zato, da bi kar se da jasno osvetlili namen, pomen in ozadje vladnega namena, »ki ga razumemo kot posmeh osamosvojitvi, škodljivo diskontinuiteto do začetega dela in izraz ohole oblastiželjnosti, ki nacionalni projekt muzeja potiska v polarizacijsko območje obračunavanja med našimi in po novem mračnimi silami«.

Po njegovem je na delu spet revolucionarna paradigma, »ki smo se ji odpovedali prav z osamosvojitvijo. Paradigma, ki hoče graditi boljši svet tako, da izloči drugega in drugačnega.«

»Danes se bomo pogovarjali o tem, kaj pomeni v zvezi z muzejem stroka, kultura, politika in ideologija.«

Bil je vesel, da bodo o tem spregovorili ljudje iz stroke, ljudje, ki vidijo v osamosvojitvi največji dosežek slovenskega naroda.

Lojze Peterle je še poudaril, da Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve odločno nasprotuje, da postane nacionalni in kulturni projekt MSO žrtev oblastnega ping ponga in ministrico oziroma vlado ponovno poziva, da se tej nameri odpove. Zahvalil se je tudi predsedniku republike Borutu Pahorju, da se je javno zavzel za Muzej slovenske osamosvojitve kot samostojne ustanove.

Dr. Željko Oset (na sredini), direktor Muzeja slovenske osamosvojitve. FOTO: Ivo Žajdela

Republika Slovenija je novi svet, Titovina ali socializem pa je stari svet

Dr. Jože Dežman, direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije, je najprej dejal, da Švedi vzpodbujajo učenje o gulagih, kar kaže, da demokracija ni samoumevna. Spomnil je, da je republika Slovenija novi svet, Titovina ali socializem pa je stari svet.

»Med tema dvema svetovoma je kar nekaj razlik: imamo enopartijsko diktaturo in pluralno demokracijo, imamo laž in resnico, stari svet laži je v demokraciji vendarle na težkih preizkušnjah, imamo samoupravno ekonomijo in tržni kapitalizem. Če eni govorijo, da je bila Jugoslavija coca cola socializem, vendarle ni bila takšna. In: zahod je bil sovražnik, zdaj smo pa vsi na zahodu.«

Po letu 1990 je nastala eksplozija ustvarjalnosti na vseh področjih

Dežman je opozoril, da ne obstaja kultura raziskav o dosežkih republike Slovenije, prav tako ne o samem nastanku republike. Po letu 1990 je nastala eksplozija ustvarjalnosti na vseh področjih. 

Če je eno nastanek države, demokratizacija, osamosvojitev in njena obramba, je drugo republika, ki jo moramo začeti delati. Dežman govori o »plemenu nemcev«. »Ti 'nemci' so nekako partizani: bežijo pred dialogom oziroma se ne odzivajo. Za njih se vse krasno konča maja 1945. Vse, kar je naprej, kolaboracija s stalinizmom, množični zločini do leta 1950, kolektivizacija kmetijstva, uničenje zasebnega podjetništva, uničenje vsakršne intelektualne svobode in pobude, boj z vero in Cerkvijo, vse te silne količine socialističnih zločinov izginejo.«

Zato je po njegovem najbolj enostaven princip: Živela razlika. Dodal je še, da je provokacija o domnevni ukinitvi muzeja in združitvi muzejev lepa priložnost, da se »o vsem tem začnemo pogovarjati. 30 let slovenstva moramo spraviti na kulturno raven.«

Z leve: Vasko Simoniti, Jože Dežman, Lojze Peterle, Andrej Lokar, Željko Oset, Stane Granda. FOTO: Ivo Žajdela

Imamo dve zelo različni vrednotni središči

Dr. Vasko Simoniti, prejšnji minister, ki je omogočil ustanovitev Muzeja slovenske osamosvojitve, je spomnil, da so v zgodovini ločnice, miljni kamni, in eden od takšnih miljnikov ima v naši zgodovini posebno mesto, ko smo dobili slovensko državo, samostojnost, suverenost. Ta čas mora dobiti v naši družbi posebno mesto ali obeležitev, ki ji pravimo muzej.

Zakaj prihaja do tega, da so nekateri proti temu, (se) je vprašal. Pravi, da gre za temeljno stvar, za vrednotno središče, tega pa imajo ljudje za tisto kohezivno silo, ki nas utemeljuje za naprej.

»Eni vidijo to vrednotno središče v letu 1941–1945, ko je bil narod razdvojen, kar se je potem vzdrževalo do leta 1990, drugi ga vidimo v letu 1990, ko je bil narod enoten in mu je uspelo narediti novo državo.«

Kot je povedal, je tu temeljni konflikt, ta pa je zaradi tega, da tisti, ki vidijo svojo vrednotno središče prej, so bili tudi nosilci vsega nedemokratičnega, protidemokratičnega sistema. »S tem, ko to postavljajo v obdobje 1941–1945, iščejo svojo legitimiteto, opravičenost, svoje prav tam. Ko jim to odvzamete, jih enostavno ni.«

Opozori, da so pri tem do skrajnosti nasilni, če imajo možnost, ali pa ves čas ščuvajo k nasilju. »To pomeni, da v sebi nimajo niti kančka tiste široke, populacijske empatije, do tega, kaj so ljudje in kako z njimi ravnati.

Te zadeve so razumeli v državah srednje in vzhodne Evrope. Vsi so razumeli, kaj je miljnik zgodovine, kaj je prelom, in vsi so postavili določene muzeje, ki kažejo na to.«

O tem ali bo muzej ali ne, odloča politika, o vsebini pa odloča stroka. Ta stroka po njegovem je, je kompetentna in se je pripravljena z vsakim pogovarjati o vsebini muzeja. Pri tem je posebej omenil oba direktorja muzejev, dr. Jožeta Dežmana in dr. Željka Oseta.

Dr. Simoniti je tudi spomnil, da imamo veliko najrazličnejših muzejev, od nacionalnih do območnih, in za veliko različnih področij.

Alenka Puhar. FOTO: Ivo Žajdela

Gre za popolno centralizacijo, kar pomeni nadzor

Ddr. Igor Grdina je dejal, da gre za popolno centralizacijo, kar pomeni nadzor. Smisel znanosti je bil vedno dialog. Poudarek Muzeja slovenske osamosvojitve je drugje, ne pa na tem, kot ga imajo obstoječe ustanove.

Pobudo za ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve je primerjal s fašisti, ki so ukinjali ustanove na Primorskem.

Dr. Željko Oset, direktor Muzeja slovenske osamosvojitve, je opisal strukturo in program muzeja. Posebej je opozoril na zahtevno obnovo stavbe na Roški, ki je v polnem teku, in na posledice, ki bi sledile, če bi nekdo z vsem tem pretrgal.

O problematiki namere ministrice za kulturo glede Muzeja slovenske osamosvojitve so govorili še Andrej Lokar, dr. Stane Granda in Alenka Puhar, po njihovih nastopih pa se je razvila razprava, polna grenkobe in jeze nad odnosu nove vlade do temeljnih nacionalnih vrednot.

Še nimate knjige Zmagoslavno leto? Nepogrešljiva slikovna monografija o dogajanju med 1. januarjem 1991 in 15. januarjem 1992, ko smo izbrali samostojno, neodvisno, suvereno državo - za vsak dom. Naročite jo lahko TUKAJ.