Po uvodnih nagovorih direktorja Muzeja slovenske osamosvojitve dr. Željka Oseta in predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja je bila okrogla miza z naslovom Pučnikov profil, Nova revija in Demos. Na njej so sodelovali Gorazd Pučnik, dr. Spomenka Hribar, Janez Janša, Lojze Peterle in dr. Dimitrij Rupel, povezovala jo je Alenka Puhar.

Željko Oset, direktor Muzeja slovenske osamosvojitve, organizatorja posveta. FOTO: Ivo Žajdela

Udba je daleč najbolj zasledovala Jožeta Pučnika

Alenka Puhar je spomnila, da je Udba daleč najbolj zasledovala oz. »spremljala« Jožeta Pučnika. Gre za velikanski udbovski dosje, ki ga je o Pučniku zbirala politična policija.

Alenka Puhar. FOTO: Ivo Žajdela

Njegov osebni dosje je štel 664 arhivskih enot. Dosegajo ga samo dosjeji, povezani z dachauskimi procesi. Njegovi kolegi, Veljko Rus, Taras Kermauner in Primož Kozak imajo /so imeli) npr. sto arhivskih enot.

Žal so udbovci arhiv o Pučniku počistili.

Najpomembnejša osebnost v slovenski politični zgodovini

Predsednik republike Borut Pahor je v nagovoru ocenil, da je bil dr. Jože Pučnik kot osrednja osebnost slovenske politične pomladi in eden od nestorjev slovenske države najpomembnejša osebnost v slovenski politični zgodovini.

Nagovor predsednika republike Boruta Pahorja. FOTO: Ivo Žajdela

Dejal je, da je osrednja vloga dr. Pučnika v naši zgodovini velikokrat po krivici prezrta, nemara tudi zaradi njegovih prizadevanj na področju razkrivanja povojnih pobojev ter za narodno pomiritev in spravo.

Dr. Pučnik je namreč menil, da bi bilo za prihodnost slovenskega naroda soočenje s polpreteklo zgodovino za slovenski narod katarzično.

Pahor o Pučniku, Hudi jami in spravi

Od tedaj se je marsikaj spremenilo, je dejal predsednik Pahor in dodal, da bi dr. Pučnik razumel čustveni konsenz, ki se je zgodil v slovenski javnosti po odkritju Hude jame leta 2009, in odobraval namero, da se to vprašanje naposled uredi tudi stvarno, ne zgolj simbolno.

Dr. Pučnik bi bil zadovoljen z opravljenim delom na področju  narodne pomiritve in sprave v zadnjem desetletju.

Poslej so bili narejeni pomembni koraki, za narodno pomiritev in spravo si je v zadnjem desetletju predsednik republike Borut Pahor posebej prizadeval in je v današnjem nastopu ocenil, da jih je sklenila Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države.

Dr. Pučnik bi bil z opravljenim delom na tem področju zadovoljen, je prepričan predsednik republike.

Mladi ne vedo, kdo je ustanovil slovensko državo

Ob tem je Pahor izpostavil pomen zavedanja, zanimanja in boljšega poznavanja zgodovine slovenskega naroda, predvsem med mladimi. Kot je dejal predsednik, opaža, da veliko več mladih ve, kdo je ustanovil podjetje Apple, ne vedo pa, kdo je ustanovil slovensko državo ali da je bil med njimi kot ena izmed osrednjih osebnosti, pravzaprav njen nestor, dr. Pučnik, kar bi veljalo popraviti.

Gorazd Pučnik, sin dr. Jožeta Pučnika. FOTO: Ivo Žajdela

Gorazd Pučnik je spomnil, da je Jože Pučnik živel kot je mislil in pisal.

Spominjal se je sprehodov in pogovorov z očetom na Pohorju leta 2002 (umrl je leta 2003).

Spomenka Hribar je skoraj od začetka govorila predvsem o Janezu Janši

Dr. Spomenka Hribar je skoraj od začetka govorila predvsem o Janezu Janši, Pučnika je omenila le malo. Zanjo je Janša glavni avtoritarec in totalitarist, ki je z zadnjo vlado slovenijo pripeljal na rob propada.

Po njenem je bil Pučnik nekaj povsem drugega od Janše. Govor je naslovila Prekinjena pot dr. Jožeta Pučnika, s čimer je, kot se je potem pokazalo, naredila ključno razliko med Pučnikom in Janšo.

Janez Janša po siloviti kritiki Spomenke Hribar malo pred tem. FOTO: Ivo Žajdela

Polna dvorana se je nad njenimi trditvami in zlorabo posveta zgražala in je slišno negodovala. Gorazd Pučnik je poslušalstvo dvakrat prepričeval, da govornici pusti govoriti, saj da smo demokrati.

Lojze Peterle, Janez Janša in dr. Dimitrij Rupel so o Pučniku govorili izrazito pozitivno, kot o osrednji osebi slovenske demokratizacije in osamosvojitve.

Dimitrij Rupel. FOTO: Ivo Žajdela

Jože Pučnik – naš sodobnik

V popoldanskem delu posveta sta napovedana dva sklopa. V prvem, Formativna doba, bodo nastopili dr. Aleš Maver (Jože Pučnik na mariborski klasični gimnaziji), dr. Janko Kos (Jože Pučnik – naš sodobnik) in ddr. Igor Grdina (Živi mrtvec).

V drugem, Kritična generacija, pa dr. Aleš Gabrič (Prepovedane misli mladega Jožeta Pučnika), dr. Ludvik Toplak (Srečanja z Jožetom Pučnikom) in dr. Stane Granda (Pod Titejem je bilo hudo).

Odločilni akter v prelomnih trenutkih slovenske zgodovine 20. stoletja

Drugi dan posveta, v torek, 4. oktober 2022, so v programu štirje sklopi.

V prvem, Nova revija in družbena gibanja, bodo govorili dr. Peter Jambrek (Kontinuiteta slovenskih družbeno-kritičnih humanističnih revij) dr. Dimitrij Rupel (Pučnik, kultura in politika) in Igor Omerza (Jože Pučnik in Udba)

V drugem, Pučnikova komisija in evropske primerjave, bodo nastopili dr. Dean Komel (Jože Pučnik – politika in kultura), dr. Andreja Zver Valič (Dr. Jože Pučnik – odločilni akter v prelomnih trenutkih slovenske zgodovine 20. stoletja) in Iva Ozimič Pučnik (Utrinki spominov).

Moderator: prof. dr. Stane Granda

Lojze Peterle, Janez Janša, Gorazd Pučnik, Borut Pahor, Željko Oset in Spomenka Hribar. FOTO: Ivo Žajdela

Spomin na očeta slovenske države

V tretjem sklopu, Oblikovanje zgodovinskega spomina v Sloveniji, bodo predavatelji štirje; Barbara Zalar (Jože Pučnik na fotografijah Naceta Bizilja in Joca Žnidaršiča), dr. Milček Komelj (Spomin na očeta slovenske države), Alenka Puhar (Variacije na fašistično temo) in Franci Feltrin (Moji spomini na dr. Pučnika).

V zadnjem sklopu, Oblikovanje zgodovinskega spomina v zamejstvu in izseljenstvu, bodo štirje predavatelji: Ivo Jevnikar (Dr. Jože Pučnik in kultura ter politika Slovencev v Italiji), dr. Dejan Valentinčič (Ideje in aktivnosti avstralskih Slovencev za demokratično in samostojno Slovenijo s poudarkom na obisku Jožeta Pučnika v Avstraliji februarja 1991), Mateja Rihter, Pamela Glušič, dr. Dejan Valentinčič (Jože Pučnik v poročanju treh slovenskih tednikov na avstrijskem Koroškem in v spominih tamkajšnjih sodobnikov) in dr. Željko Oset (Pučnikova podoba v hrvaških medijih).

Razstava Jožetu Pučniku

Muzej slovenske osamosvojitve je v začasnih prostorih na Jamovi cesti 25 v Ljubljani pripravil razstavo Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu, ki je na ogled med 3. oktobrom 2022 in 15. marcem 2023.

V sklopu razstave bodo organizirali tudi pedagoške delavnice ter omenjeni znanstveni posvet.