Vatikan je prižgal zeleno luč za začetek beatifikacijskega postopka za Helderja Camaro (1909-1999). Kot je minuli teden poročal milanski katoliški časnik Avvenire, je bil »Nihil Obstat« podeljen že 25. februarja. »Nihil Obstat« omogoča začetek beatifikacijskega postopka najprej na škofijski ravni. Odlok, ki ga je podpisal prefekt vatikanske Kongregacije za zadeve svetnikov, kardinal Angelo Amato, je bil poslan nadškofu Fernandu Saburidu iz škofije Olinda-Recife na severovzhodu Brazilije. Po navedbah časnika Avvenire so vsi brazilski škofje maja lani Vatikan prosili za beatifikacijo Helderja Camare.

Helder Pessoa Camara je v desetletjih po 2. vatikanskem cerkvenem zboru (1962-1965) veljal za najbolj znanega latinskoameriška škofa. Njegovo ime predstavlja Cerkev, ki se je odločno postavila na stran ubogih.

Camara se je rodil 7. februarja 1909 v Fortalezi kot enajsti izmed trinajstih otrok v družini. Leta 1931 je prejel duhovniško posvečenje in že kmalu pričel s prizadevanji za reševanje družbenih vprašanj in težav delavskega razreda. Leta 1952 je sledilo škofovsko posvečenje.

Nekaj let kasneje je mladi pomožni škof v Riu de Janeiru doživel »trenutek spreobrnjenja«: »Te favele«, mu je zaupal nek starejši duhovnik in s prstom pokazal na revne barake, »so žalitev za našega Stvarnika.« Camara je v ubogih, kot je sam pojasnil, prepoznal Jezusovo obličje in je postal eden najbolj znanih borcev proti družbeni nepravičnosti, ki jo je poimenoval kar »skupinski greh«.

Od leta 1964 je vodil škofijo Olinda-Recife, vse pogosteje pa je bil deležen političnih nasprotovanj. Uprl se je vojaški diktaturi, se boril za človekove pravice in si prizadeval za vnovično uvedbo demokracije. Camara je bil pobudnik za ustanovitev latinskoameriškega škofovskega sveta CELAM. Ko je leta 1970 v Parizu javno spregovoril o grozljivih mučenjih s strani brazilske vojske, se je proti njemu sprva pričela ostra medijska kampanja. Nato so mediji v domovini deset let o njem povsem molčali. Kritiki so govorili o »rdečem škofu«, v Evropi pa je latinskoameriški duhovnik prav zaradi tega pridobil velik sloves.

S svojim sporočilom »Razvoj pomeni mir, pomanjkanje razvoja prinaša vojno« je Camara sprožil solidarnostna gibanja. 16 let po njegovi smrti so številne njegove izjave v luči finančne in gospodarske krize zazvenele prav preroško. Nadškof si je dosledno prizadeval za načela nenasilja. Kljub temu je pri mnogih veljal za prikritega komunista ali političnega vstajnika.

Ko se je leta 1985 upokojil, je njegova nadškofija dobila izrecno konservativnega naslednika, Joseja Cardoso Sobrinha, ki je poskušal čas zavrteti nazaj. Tudi nadškof Sobrinho je zdaj že upokojen.

Janez Pavel II. je Camaro leta 1999 v sožalni brzojavki označil kot »prizadevnega dušnega pastirja« in spomnil na njegove »številne pastoralne dejavnosti«. Camarove posmrtne ostanke hranijo v stolnici v Recifu.

Vir: Kathpress
Foto: splet / Wikipedia