»Postni čas je čas za razmislek o trpljenju«
»Postni čas je čas za razmislek o trpljenju«
Msgr. dr. Rudi Koncilija. FOTO: Tatjana Splichal.
Letošnja postna premišljevanja so že 30. po vrsti. Za kratek komentar o poteku in vsebini teh postnih premišljevanj smo prosili msgr. dr. Rudija Koncilijo, ki je referent Nadškofijskega referata za versko izobraževanje odraslih.
»Postni čas je čas za duhovno poglabljanje. V postu gre za vprašanje smisla trpljenja. To je danes še posebej pomembno v teh preizkušnjah. Tako imamo postne duhovne vaje, postne govore, postne akcije … Naš program pa je bolj intelektualen, namenjen predvsem za potrebe izobražencev,« pove dr. Koncilija.
V letošnjem postu boste tako lahko prisluhnili šestim temam, šestim naslovom, ki so takšni, da že sami spodbujajo k razmišljanju o aktualnih problemih današnjega časa.
Bodimo usmiljeni do lastnega naroda
Prvo predavanje, ki ga je pripravil p. dr. Viljem Lovše in je bilo že 17. februarja, je imelo naslov »Veliko premalo novorojenčkov, kakšna je za to odgovornost mož«.
»O tem ne govorimo samo verni, ampak ves narod danes vidi, kako smo zašli v skrajno majhno število novorojenčkov. Kako ta problem ozdraviti, kako povečati nataliteto in kakšna je odgovornost moških, o tem je bilo govora na prvem predavanju,« pojasnjuje dr. Koncilija.
»V predavanju je bila izpostavljena predvsem odgovornost moških, zlasti zato, ker vse preveč dolžimo ženske, ampak se je treba vprašati o krivdi moških. Kakšna je odgovornost moških za to, da se bodo otroci rojevali in da bodo vzgojeni, da narod ne bo umrl? Mnogi se premikajo čez naše kraje in čeprav imamo nalogo biti usmiljeni z begunci in pribežniki, vendar pa moramo biti usmiljeni tudi do lastnega naroda. Moramo se vprašati, kaj bo z našo domovino, če ne bo več otrok, če bomo izumrli. Pomembno je, da se odkrije greh pri umiranju naroda, da se odkrije krivda. Ne samo krivda mater, ampak tudi krivda moškega spola, mož.«
Problematike nasprotovanja Cerkvi še ni konec
V sredo, 24. februarja, bo imel prof. dr. Janez Juhant predavanje z naslovom »V revolucionarnih duhovniških procesih obsojenih na zapor ali smrt 480 slovenskih duhovnikov«.
»Takšna množica duhovnikov je bila obsojena in mnogi tudi umorjeni. To je zadeva druge svetovne vojne in komunizma, ampak to je tudi zadeva, o kateri je treba razmišljati, ker problematike nasprotovanja Cerkvi ni konec, to se nadaljuje. Gre za to, da tako predavanje prebudi razmišljanje, ki se tiče predvsem trpljenja, smisla trpljenja. Taka množica pomorjenih duhovnikov je velika narodna tragedija, ampak tudi v taki tragediji je treba iskati smisel. In ga tudi odkriti, kaj pred Bogom to pomeni za naše ljudstvo in za posameznika,« je prepričan Rudi Koncilija.
FOTO: Tatjana Splichal.
Tudi on je bil pred sodiščem in je dobil štirinajst dni zapora, čeprav je bil rojen ravno ob začetku vojne. »Bil sem študentski duhovnik ravno v času, ko se je komunizem grozno bal našega delovanja, delovanja Cerkve. Z današnjega vidika gledano sem imel zelo velike uspehe, ki pa jih ne pripisujem sebi, ampak Bogu. Božja previdnost je želela, da je v najhujših letih komunizma pri nas, v 70. letih, zacvetela študentska pastorala. Jaz sem bil prvi študentski duhovnik. Neprestano smo bili kruto napadni in tudi deležni zasliševanj po štiri ure, brez kakršnekoli krivde. Vendar ima tudi takšno trpljenje smisel. In ta smisel je treba odkriti.«
Postna predavanja potekajo vsako sredo ob 19.30 prek aplikacije Zoom. Prijavite se na tej povezavi. V prihodnjih tednih boste lahko prisluhnili še naslednjim predavateljem:
V sredo, 3. marca, bo mag. Božidar Rustja imel predavanje z naslovom »Duhovnik Čedermac z ljudstvom zoper fašizem – ob 130. letnici rojstva pisatelja Franceta Bevka«.
10. marca bo predavanje z naslovom »Živeti do konca, tudi zoper skušnjavo evtanazije«, ki ga pripravlja dr. Tone Kunstelj.
17. marca boste lahko prisluhnili dr. msgr. Rudiju Konciliji v aktualnem predavanju z naslovom »Korona virus v luči Stvarnika«.
Zadnje predavanje z naslovom »Sijaj svetosti dr. Antona Strleta ob zaključku škofijskega procesa za beatifikacijo« pa bo 24. marca. Predavatelj bo p. dr. Andrej Pirš.
Preberite še:
- »V zahodnem svetu nam je odpovedovanje postalo precej tuje«
- Razmislek o državljanih brez verske pripadnosti
- Obletnica rojstva Filipa Terčelja
- »Ideološka diskriminacija se mora končati«
- Sklepna seja škofijskega postopka za kanonizacijo Antona Strleta