Priznam, kot otroku mi postni čas ni bil ravno pri srcu. Oh, kako grenak priokus je imela pepelnična sreda, ko so se mi ob bombonih in čokoladicah, ki smo jih komaj dan prej dobile pustne maškare, le sline cedile. Na strogi post se pri naši hiši niti otroci nismo sladkali. Prav tako bi težko rekla, da sem bila navdušena, ko smo ob postnih petkih in nedeljskih popoldnevih v cerkvi molili križev pot.

Morda je bil namen dosežen, bistvo posta ni v užitku, temveč v spokornosti. A to dopovedati otroku je znanstvena fantastika. Prav zato se mi ideja o postni spodbudi, ki otroke (in odrasle) vabi k dobrim delom, zdi res krasna. Če odpoved osmislimo, da s tem lahko nekomu polepšamo dan, jo bo tudi otrok laže razumel. Dobra dela nas povezujejo in gradijo boljši svet – tudi iz okoljskega vidika, kot lahko beremo v rubriki Prisluhnimo stvarstvu. Ameriška raziskava pa je celo dokazala, da so otroci, ki delajo dobra dela, srečnejši in bolj priljubljeni. Toliko plusov, da je že vredno po...