Papež Frančišek je med sobotnim letom z grškega otoka Lezbos proti Rimu, na katerem se mu je pridružilo tudi dvanajst sirskih beguncev, ki bodo odslej živeli v italijanski prestolnici, kot običajno odgovarjal tudi na vprašanja prisotnih časnikarjev. Sveti oče se je vsem skupaj zahvalil vsem za naporen delovni dan, ki je bil, kot je rekel, »zelo močan zame, pa tudi za vas«.



Prvi dve vprašanji sta bili namenjeni sporazumu med Evropsko zvezo in Turčijo o beguncih v Grčiji ter o jutranjem srečanju papeža s Berniejem Sandersom, ki se poteguje za predsedniško kandidaturo v Združenih državah Amerike, v vatikanskem Domu sv. Marte. Kot je pojasnil Frančišek, pri sporazumu ne gre za kakršno koli politično špekuliranje. Sporazuma niti ni dobro poznal, po povsem človeški plati pa je želel vsaj nekaterim beguncem ponuditi možnost, da začnejo z boljšim življenjem. Pobuda za sprejem treh begunskih družin v Vatikanu je prišla s strani enega izmed sodelavcev, sam pa jo je nemudoma sprejel, saj je prepričan, da »gre za Svetega Duha, ki govori«. Glede Bernieja Sandersa je Frančišek pojasnil, da ga je senator počakal v preddverju Doma sv. Marte, ker je vedel, da ob tisti uri odhaja. Sveti oče ga je pozdravil in mu stisnil roko, prav tako tudi njegovi ženi in zakonskemu paru, ki ga je spremljal. Pri tem ni šlo za nikakršno »vmešavanje v politiko«, ampak preprosto za oliko.

Naslednje vprašanje je bilo namenjeno trem muslimanskim družinam na poti v Rim. Časnikarko je zanimalo, kako to, da je papež dal prednost njim in ne kristjanom. Frančišek je pojasnil, da dve krščanski družini s seznama nista imeli urejenih dokumentov za potovanje, izbrane tri družine pa so imele veljavno dokumentacijo. Vseh dvanajst oseb »pa so Božji otroci«.

Sledilo je vprašanje o vnovičnem postavljanju nadzora na mejah Evrope in o tem, ali takšno ravnanje pomeni »konec schengna, konec evropskih sanj«. Papež je odgovoril, kako razume, da imajo vlade določen strah, saj je sprejemanje beguncev velika odgovornost. Pri tem je zelo pomembno vprašanje integracije. Frančišek je znova poudaril, da postavljanje zidov ni rešitev, kar je bilo očitno ob padcu berlinskega zidu. Potrebno je, kot je že večkrat dejal sveti oče, graditi mostove, graditi pa jih moramo s pametjo, z dialogom in integracijo. Zapiranje meja po njegovem mnenju škodi lastnemu narodu.

Po vrsti vprašanj, ki so se posredno ali neposredno dotikala potovanja na Lezbos ali migrantske krize, je eden izmed časnikarjev postavil vprašanje glede (ne)novosti v novi apostolski spodbudi. Papež je ob tem vsem skupaj v branje priporočil predstavitev dunajskega kardinala Schönborna, ki je po Frančiškovih besedah »velik teolog«.

Tudi zadnje vprašanje je bilo povezano z apostolsko spodbudo Amoris Laetitia in stališčem do obhajanja znova civilno poročenih. Papež je dejal, da ga je izpostavljanje te teme ob sklicu prve sinode »malce razžalostilo«, kajti to po njegovem mnenj sploh ni tako pomemben problem. Dosti večja težava je, da je družina po vsem svetu v krizi, družina pa je osnova družbe. Težava je, da se mladi nočejo poročiti, da v Evropi strmo upada število rojstev, da po eni strani primanjkuje dela, po drugi strani pa nekateri starši opravljajo dve službi in otroci posledično odraščajo sami, ne da bi se učili dialoga z očetom in materjo.

Vir: Radio Vatikan
Foto: RV / Reuters