Glagol »poslušati, slišati« (hebr. šāmaʽ; gr. (eis)akúō) se s svojo pomensko vzporednico »pozorno poslušati, nagniti uho in sprejeti« (hebr. 'āzan; gr. enōtízomai: 2 Mz 15,26) pojavlja v odnosu bodisi do Boga ali sočloveka. Na ravni človeških odnosov poslušati pomeni sprejeti novico (1 Mz 14,14), razumeti (1 Mz 11,7), soditi (hebr. šāṗaṭ; gr. diakúō: 5 Mz 1,16) ali pa slediti samozadostnemu glasu greha (1 Mz 3,17). V razmerju med nad- in podrejenim (1 Mz 23,16) poslušati prejme dodaten pomen ubogati, slediti, izpolniti (hebr. šāmaʽ; gr. hypakúō: 1 Mz 16,2; Flp 2,7).

V odnosu do Boga je človek ustvarjen kot učenec Besede (Iz 50,4), ki naj bi svojo pozornost popolnoma usmeril k Bogu in se mu zaupljivo predal (Ps 45,11). Ta zaveza temelji na poslušanju, kar pomeni na spominu in izpolnjevanju Besed (5 Mz 11,26-28). Če blagoslov pomeni, da Bog posluša svoje ljudstvo (Ps 4,2) in sliši njegovo stisko (2 Mz 3,7), pa prekletstvo pomeni Božji umik spričo godrnjanja (2 Mz 16,7-9) in...