Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije se v letošnjem letu aktivno pridružuje evropskim in svetovnim organizacijam, ki opozarjajo na pomen varovanja sluha in skrbi zanj. Leta 2007 je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila 3. marec za Mednarodni dan skrbi za sluh (International Ear Care Day oz. IECD). Tema letošnjega Mednarodnega dne skrbi za sluh poudarja nevarnost nastanka okvar zaradi preglasnega poslušanja in nosi naslov »Poslušajmo glasbo varno«. Posebej hočejo na nevarnosti opozoriti mlade, ki opozoril še vedno ne jemlje dovolj resno.

360 milijonov ljudi s slušnimi težavami

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v letu 2013 izvedel študijo o navadah slovenskih mladostnikov in njihovem poslušanju glasbe z uporabo prenosnih predvajalnikov glasbe. »Na podlagi zbranih rezultatov 1.635 sodelujočih pri anketi smo ugotovili, da dobra petina mladostnikov (12,4 odstotka) s svojimi navadami poslušanja tvega, da bo pri njih v večletnem časovnem obdobju prišlo do poškodbe sluha,« ugotovitve povzema dr. Sonja Jeram z NIJZ in dodaja, da so podoben delež ugotovile tudi različne študije v tujini.

Število ljudi, ki se soočajo z izgubo sluha, je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) doseglo že 360 milijonov. SZO predvideva, da se bo s težavo izgube sluha leta 2025 spoprijemalo okoli 900 milijonov ljudi. V Evropi se blaga okvara, torej izguba sluha na ravni 25 dB (definicija SZO), pojavlja že pri 16 odstotkih ljudi med 18. do 85. letom starosti. V Sloveniji je približno 70.000 uporabnikov slušnih aparatov, po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pa se letno izda 13.000 novih slušnih aparatov. V Sloveniji je približno 150.000 oseb z okvaro sluha, od katerih jih ima le približno polovica ugotovljeno okvaro.

Komunikacija ni edina ovira

Izgubo sluha je izjemno težko prepoznati in se jo pogosto zazna šele, ko se pojavijo težave v razumevanju sogovornikov. Pa vendar bi lahko težave vsaj deloma zmanjšali z dobrimi preventivnimi programi in ozaveščanjem javnosti o pomenu skrbi za sluh. SZO ugotavlja, da morajo države članice razviti načrte in programe za preventivo in zgodnjo rehabilitacijo po odkritju težav s sluhom. Splošno prepričanje, da izguba sluha vpliva pretežno le na komunikacijo in na težave, povezane z njo, je žal zmotno, saj to v odrasli dobi vpliva na človeka celostno in je zato nujno opozoriti na spremembe, ki jih posamezniki doživljajo na psihosocialnem kot tudi na zdravstvenem področju: debelost, diabetes, depresija, demenca …

Prav zaradi zavedanja čedalje večje povezanosti med različnimi obolenji, kjer je izguba sluha ena od večjih težav, so Evropska zveza naglušnih (EFHOH, katere članica je tudi ZDGNS), Evropsko združenje strokovnjakov za področje sluha (AEA) in Evropsko združenje proizvajalcev slušnih pripomočkov (EHIMA) v skupni izjavi pozvali Evropsko komisijo, da poda pobude za uveljavitev redne sistematične kontrole sluha pri odraslih osebah, starejših od 55 let v državah EU.

»Slišim, a ne razumem!«

Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, ki je reprezentativna invalidska organizacija za osebe z okvaro sluha, vanjo pa je vključenih 13 medobčinskih društev, v sodelovanju s Pedagoško fakulteto Univerze v Ljubljani organizira Mednarodno konferenco o pomenu zgodnje obravnave oseb z okvaro sluha, ter možnostih učinkovitega preprečevanja izgube sluha in vplivov, ki jih ima izguba sluha na posameznika. Konferenca z naslovom »Slišim, a ne razumem!«, bo potekala v torek 21. aprila 2015 na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Zadnji teden v aprilu je namreč tudi Mednarodni dan ozaveščanja javnosti o hrupu.