"Sporočamo žalostno novico, da se je danes od nas poslovil naš dragi Mirko Ramovš. Desetletja smo skupaj tkali prijateljske vezi, potovali po svetu plesa in glasbe, se veselili in ustvarjali najlepše odrske izkušnje. Jutri se ga bomo na svojem 75. letnem koncertu spomnili s tem, kar najbolje znamo: s plesom, glasbo, petjem in odrskim žarom. Dragi Mirko, počivajte v miru!" so v petek, 19. maja, žalostno vest na družbenih omrežjih sporočili plesalci Akademske folklorne skupine France Marolt; umetniški vodja Maroltovcev je bil kar 45 let, med leti 1965 in 2010.

Od upokojenega sodelavca so se poslovili tudi njegovi nekdanji sodelavci in nasledniki na Glasbenonarodopisnem inštitutu: "Hvaležni smo mu za njegov trajni pečat k razvoju folkloristike in etnokoreologije ter za njegovo nenehno izkazovanje, kako ob doseganju raziskovalnega, etičnega in umetniškega kanona živeti z vsem srcem za slovenski ljudski ples."

Mirko Ramovš se je rodil leta 1935 v Ljubljani. Klasično gimnazijo je končal leta 1954, šest let pozneje je diplomiral na slavističnem oddelku Filozofske fakultete v Ljubljani. Ves čas je deloval na Glasbenonarodopisnem inštitutu (v obdobju med letoma 1972 in 1994 je bil sekcija za glasbeno narodopisje v sklopu Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU). Na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani je dolga leta predaval ljudske plese.

»Vsak gib ima zgodbo. Katerikoli ples, tako sedanji kot pretekli, ki sem jih raziskoval, hoče nekaj sporočiti,« je pred leti dejal v enem od številnih intervjujev. Ljudsko plesno izročilo na slovenskem ozemlju je preučeval z vidika izvora, razvoja in značilnosti posameznih plesov, njihove oblikovne in glasbene podobe, pa tudi šeg in navad, povezanih s plesom.

Napisal je več knjig, povezanih z ljudskim plesom, med drugim je avtor antologije slovenskih ljudskih plesov z naslovom Plesat me pelji in monografije v treh delih z naslovom Polka je ukazana, v katerih predstavi ljudske plese različnih pokrajin: v prvi zbirki Gorenjske, Dolenjske in Notranjske, v drugi plesi Bele krajine in Kostela, v tretji pa plesi Prekmurja in Porabja. Napisal je čez 50 koreografij slovenskih ljudskih plesov.

Za svoje delo je bil večkrat nagrajen, med drugim z zlatim znakom ZRC SAZU (2001), prejel je Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju etnokoreologije (2002) in Štrekljevo nagrado (2009).

In memoriam Mirku Ramovšu njegove kolegice ddr. Marije Stanonik bo objavljen v tiskani Družini.