»Čeprav ekonomist po izobrazbi, je kmalu po priselitvi v Združene države Amerike opazil, da arhivsko gradivo, ki nastaja v slovenskih skupnostih v tujini, nezadržno izginja. V skladu z vodilom, da je dolžan narediti kar more in ne le kar mora, je njegovo ohranitev sprejel za svojo življenjsko nalogo,« so ob njegovem odhodu v večnost zapisali na uradni spletni strani Vlade Republike Slovenije. 

Janez Arnež se je rodil leta 1923 v Ljubljani. Študiral je na ljubljanski pravni fakulteti, a je študij kmalu prekinila vojna. Njen konec je pričakal v Trstu, nato pa v težkih povojnih razmerah iskal možnost, da nadaljuje študij. 

Možnost za dokončanje študija se mu je ponudila na ugledni Katoliški univerzi v Louvainu. V času študija je poprijel za marsikatero delo, od zidarskega, pa do dela v uredništvu revije Nouvelle revue théologique ter pri obnovi fonda knjig med vojno uničene jezuitske knjižnice. 

Po končanem študiju političnih ved in ekonomije se je leta 1951 izselil v Združene države Amerike. 

Opravil je magisterij na univerzi Yale v New Havenu, zatem pa še doktorat na univerzi Lavale v kanadskem Quebecu. Deloval je v različnih ustanovah, tri leta tudi v washingtonski Kongresni knjižnici, potem pa v letih 1959 do upokojitve 1991 predaval ekonomijo na St. John's College v New Yorku.

Sodeloval je z Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani, ki je bila zadolžena tudi za zbiranje tistih tiskov, ki jih je bilo prepovedano posedovati, in tako pomagal dopolnjevati tako imenovani D fond z emigrantskimi tiski.

Ustanovil Studia slovenica

Že v času dela v Kongresni knjižnici je s somišljenikoma Erikom Kovačičem in Tinetom Leskovškom ustanovil Studia slovenica in to z dvema namenoma: izdajati knjige, ki bodo Američanom predstavljale slovensko zgodovino in sodobnost, ter zbiranje knjižničnega in arhivskega gradiva, ki nastaja v slovenskem izseljenstvu.

Za njegovo življenjsko delo mu je Arhivsko društvo Slovenije leta 2008 podelilo Aškerčevo nagrado za življenjsko delo.

»Tako je počasi, a vztrajno rasla zbirka knjig, časopisov, umetniških del ter arhivskega gradiva, ki so pričali o življenju tistega dela Slovencev, ki jih je življenjska pot zanesla v tujino. Zbirka Studia slovenica vsebuje gradivo slovenskih izseljenskih društev vse od konca 19. stoletja, izjemno zbirko o življenju in delovanju Slovencev v begunskih taboriščih v Avstriji in Italiji po drugi svetovni vojni, fond Slovenske ljudske stranke od odhoda iz Jugoslavije leta 1941 dalje ter osebne fonde mnogih izjemnih posameznikov, ki so s svojim delom zaznamovali tako slovenske izseljenske skupnosti kot tudi doprinesli k napredku države, v kateri so si ustvarili eksistenco,« so še zapisali na uradni vladni spletni strani. 

Vrnitev v domovino 

Dr. Arnež se je v domovino vrnil leta 1991, ko je pripeljal v Slovenijo prvi kontejner svoje obsežne zbirke, ki se od takrat nahaja v prostorih Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani. 

Fond se je z leti še dopolnjeval in danes ustanova hrani našo največjo zbirko kulturne dediščine slovenskih izseljenskih skupnosti v Evropi, Severni in Južni Ameriki ter Avstraliji; obsega prek 1300 škatel arhivskega gradiva, okoli 400.000 knjig in najpopolnejšo zbirko izseljenskega časopisja, izdanega izven meja Slovenije, ter tudi zbirko del slovenskih umetnikov, ki so delovali izven meja domovine.