Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Poslovil se je dr. Anton Jeglič (1935–2024)

Za vas piše:
J. P.
Objava: 04. 11. 2024 / 11:35
Oznake: Politika, Stranke
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 04.11.2024 / 12:13
Ustavi predvajanje Nalaganje
Poslovil se je dr. Anton Jeglič (1935–2024)
dr. Anton Jeglič (1935–2024). FOTO: SDS

Poslovil se je dr. Anton Jeglič (1935–2024)

V 90. letu življenja se je poslovil dr. Anton Jeglič (1935–2024), dolgoletni predavatelj na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko, raziskovalec, znanstvenik, inovator, gornik, vztrajnik in angažiran domoljub. Od njega se bodo poslovili v torek, 5. novembra 2024, ob 13.30 na ljubljanskih Žalah.

»Poslovil se je dr. Anton Jeglič. Slovenski gornik, domoljub, nemiren raziskovalni duh, izumitelj in profesor. Ustanovitelj SGK Skala. Vztrajnik, bojevnik luči in iskalec resnice. Steber stranke SDS skozi težka desetletja. Prijatelj, ki smo ga imeli neizmerno radi. Odšel je s soncem ožarjenim vrhovom naproti, neomajen kot v prvenstveni smeri pod Visoko špico, miren kot v neurju v steni Srebrnjaka, brezčasen v svojem razumevanju sveta.«

Rod Skalašev hodi po njegovi poti

Tako se je zadnji oktobrski dan na družbenem omrežju pokojnemu dobremu prijatelju in velikemu Slovencu čustveno priklonil predsednik SDS Janez Janša in še pripisal: »Vsaka planika bo odslej spominjala nanj in vsako novo rojstvo sonca v slovenskih gorah bo njemu prižgana svečka. Iskreno sožalje sinu in hčerki, tolažba prijateljem. Počivaj z Bogom, a ostajaš z nami, dragi Tone. Rod Skalašev hodi po tvoji poti.«

Borec proti rušenju vrednot civilizirane Evrope

Dr. Anton Jeglič se je v družbeno dogajanje dejavno vključil že po aretaciji četverice, nato pa tudi kot eden vidnejših vztrajnikov pred Vrhovnim sodiščem opozarjal na nesprejemljivost partije in njenega udbovskega omrežja v poskusu zlomiti in politično uničiti vse drugače misleče. Kot so v SDS zapisali ob podelitvi strankinega diamantnega znaka leta 2018, se je boril proti rušenju vrednot civilizirane Evrope in proti režimskim medijem, ki ustvarjajo lažno javno mnenje proti akterjem osamosvojitve.

Raziskovalec evropskega staroselstva

Opozarjal je tudi na zamolčana dejstva o protifašističnem gibanju TIGR v Sloveniji, ki se je kot prvo v Evropi uprlo fašizmu. V jeseni življenja je delal na številnih raziskovalnih projektih na Inštitutu in na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana. Na pobudo prvaka SDS Janeza Janše pa je bil tudi ustanovitelj in član odbora za raziskovanje evropskega staroselstva, ki se ukvarja z raziskovanjem navzočnosti Slovencev pod Evropi in širše.

Državni sekretar v Bajukovi vladi

Politično se je udejstvoval kot član SDS, v katero se je vključil že leta 1994 in bil en mandat član izvršilnega odbora, predsednik univerzitetno-znanstvenega foruma, kandidat za župana Ljubljane (1996) in za poslanca Državnega zbora (2000). Kmalu po prelomu tisočletja je bil med 15. junijem in 6. decembrom 2000 državni sekretar na Ministrstvu za znanost in tehnologijo, ki ga je v vladi dr. Andreja Bajuka tedaj vodil dr. Lojze Marinček.

Zaprisežen ljubitelj gora

Kot zaprisežen ljubitelj gora je bil pobudnik in vsakoletnega tabora SDS v Lepeni, sodeloval je tudi pri ustanovitvi Zveze gorniških klubov dr. Henrika Tume, ki je nastala iz Turistovskega kluba Skala, ustanovljenega leta 1921 s ciljem razvoja alpinizma in drugih novih področij udejstvovanja, ki jih dotlej v Sloveniji ni bilo. Po vojni je komunistična oblast klub prepovedala in leta 1953 skrivaj podrla 6-metrski križ na Škrlatici, ki je bil prav po Jegličevi zaslugi po osamosvojitveni vojni obnovljen.

Radoveden duh, ki ga nobena meja ni ustavila

»Dr. Jeglič je bil mnogo več kot vrhunski znanstvenik ali ustvarjalec posvetov o slovenskih staroselcih. Bil je razumen in globok človek, ki je svoje znanje in ljubezen do slovenskih gora in dediščine delil z vsemi okoli sebe. Ob njegovem odhodu ostaja praznina, ki jo zapolnjujejo spomini na naša druženja, skupne zgodbe, njegovo predanost slovenski domovini in radoveden duh, ki ga nobena meja ni ustavila. V slovenske gore in naša srca je zasadil neštete 'planike' spomina, ki bodo večne, tako kot njegova zapuščina,« pa je zapisal evropski poslanec dr. Milan Zver.

Nalaganje
Nazaj na vrh