Sprava ni možna, dokler ni resnice, obžalovanja, potez vladavine prava, potem pride odpuščanje, je na mednarodni konferenci o soočanju s poledicami totalitarizmov poudaril predsednik SDS Janez Janša. Direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič Zver je dodala, da Slovenci potrebujemo demokratično prenovo na ravni kulture.

Na mednarodni konferenci v organizaciji nemške fundacije Konrad Adenauer Stiftung in Inštitita dr. Jožeta Pučnika so v sredo, 14. septembra, spregovorili o odnosu do kulturne zapuščine totalitarnih režimov oz. o soočanju s posledicami totalitarnih režimov.


Andreja Valič Zver

Med gosti konference je bil tudi Janša, ki je v nagovoru izpostavil, da je pri vprašanju t. i. prehoda iz totalitarnega režima v demokracijo oz. pri vprašanju posledic neuspešne tranzicije ključnega pomena vprašanje poznavanja tega časa in časa pred tem. Na drugi strani pa je bila ena najbolj mrzličnih in intenzivnih aktivnosti nekdanjih oblasti konec 1989 in 1990 kurjenje in mletje arhivskega gradiva, je dejal Janša. Po nekaterih ocenah je uničenega več kot 80 odstotkov gradiva nekdanjega sekretariata za notranje zadeve in še bistveno več arhivov SDV, je dodal. Zato nas demokracije danes "učijo tisti, ki so jo takrat zatirali". O človekovih pravicah govorijo, predavajo in presojajo tisti, ki so jih takrat grobo kršili, je poudaril Janša. Teh podatkov namreč ni v njihovih življenjepisih, javnem vedenju ali v aktih pravne države, ki bi to morala sankcionirati. Če družbo usmerjajo tisti, ki po vrednostnem prepričanju niso ne demokrati ne zagovorniki človekovih pravic, pa je družba težko na pravi poti. In Slovenija se sooča s tem. "Sprava ni možna, dokler ni resnice, obžalovanja, potez vladavine prava. Potem pride odpuščanje," je povzel predsednik SDS.


Tamara Griesser Pečar

Vedno znova se potrjuje, da ljudje zagotovo ne razumejo sedanjosti, če ignorirajo preteklost, pa je v nagovoru dejala Valič Zverova. Prihodnost demokracije je namreč po njenih besedah odvisna od preteklosti, ki nenehno učinkuje na sedanjost. To posebej velja za tiste, ki imajo dolgoletne izkušnje s totalitarizmom in premalo izkušenj z demokracijo. Mednje po njenih besedah sodimo tudi Slovenci, ki smo v zgodovini preživeli grozote treh totalitarizmov, vendar pa del politike še vedno priznava le dva. Ob tem je bila Valič Zverova kritična do levih strank, ki v DZ niso želele potrditi resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu.

Proces sprave je v Sloveniji po njeni oceni zašel v slepo ulico. Vzroke za to Valič Zverova vidi v nenaklonjenosti medijev odpiranju teh vprašanj, v umanjkanju lustracije pri nas in v skrivenčenosti levega političnega pola, ki ne zmore jasno obsoditi komunističnih zločinov. Za uspeh spravnega procesa je sicer po njenih besedah potreben celosten pristop, s poudarkom na delovanju pravne države.

Spregovoril je tudi predstavnik fundacije Konrad Adenauer Stiftung Michael Lange. Po njegovih besedah je soočenje s komunistično diktaturo in nasploh soočenje s preteklosti v Nemčiji zahtevalo podobno velike napore kot v Sloveniji. A tudi v Nemčiji s procesom sprave še niso vsi v celoti zadovoljni, je pojasnil.

Foto: Ivo Žajdela