Covidna bolezen je bolezen dihalnega sistema. Kljub temu bolniki pogosto poročajo tudi o nevroloških težavah. Dr. Milica Gregorič Kramberger, ki deluje na Nevrološki kliniki v Ljubljani, pravi, da se srečujejo z bolniki z različnimi nevrološkimi težavami, ki bi jih morda lahko pripisali covidni okužbi. 

V klinični praksi najpogosteje srečuje predvsem starejše ljudi, ki imajo težave z miselnimi funkcijami. Po raziskavah naj bi imelo vsaj 30 % prebolevnikov neko obliko nevrološke težave, kot so zapore žil, glavoboli, obolelost posameznih živcev. 

Še več pa je tistih, ki so imajo blage težave: utrujenost, motnja zbranosti, težave z vohom, okušanjem.

Covid in Alzheimerjeva bolezen

Raziskave kažejo, da imajo hospitalizirani covidni bolniki zelo podobne krvne markerje, nevrodegeneracijo in vnetja v telesu kot bolniki z Alzheimerjevo boleznijo. Nevrologinja pojasnjuje, da so dejavniki tveganja za hujšo okužbo s koronavirusom zelo podobni tistim za razvoj Alzheimerjeve demence. 

Predavanje dr. Krambergerjeve in dr. Riglerja. FOTO: Zajem zaslona, Youtube

Za nevrodegenerativne bolezni je značilno, da preteče zelo veliko časa, preden jih prepoznamo. V nekem kritičnem trenutku, npr. ob okužbi, poškodbi, dehidraciji, čustvenem stresu, pa se ti znaki bolezni pokažejo. Pri bolj dovzetnih ljudeh se ti znaki izrazijo hitreje. 

Dr. Krambergerjeva pojasnjuje, da so najverjetneje povezavo med boleznima ugotavljali pri tistih, pri katerih se je že začel proces nevrodegeneracije in je bila okužba ključni dejavnik, da se je izrazila. Ni pa zasledila, da bi znake Alzheimerjeve bolezni opazili pri ljudeh, mlajših od 50 let.

Socialna izolacija starejših

Eden od dejavnikov tveganja za slabšanje miselnih funkcij je tudi socialna izolacija, izpostavlja dr. Krambergerjeva. To, da nimaš stikov s tistimi, ki jim nekaj pomeniš, lahko poslabša splošno počutje in kognitivno funkcijo. 

Starejši ljudje so ukrepe lahko doživljali zelo travmatično. Prepovedana so jim bila še tista redka tedenska srečanja, kjer so prej ohranjali svojo socialno mrežo. Poleg tega pa so tudi vedeli, da sodijo v bolj ogroženi del prebivalstva.

Možganska megla

Nevrologinja pojasnjuje, da bolniki kot posledico covida omenjajo tudi možgansko meglo, za katero običajno ne uspejo ugotoviti vzroka. S tem izrazom se pri svojem delu z mladostniki srečuje tudi klinični psiholog dr. Tristan Rigler, ki deluje na oddelku za adolescentno psihiatrijo. 

Ko se bo epidemija popolnoma umirila, lahko pride do epidemije duševnih motenj. FOTO: Pexels

Izraz zajema motnje na področju koncentracije in pozornosti. Dr. Rigler ni prepričan, da je pojav povezan s covidom, ker je bil ta pojav prisoten že prej. Pacienti v času covida pa pogosteje omenjajo »polenjenje možganov«. To opaža predvsem pri mladostnikih in pacientih, ki so imeli v tem času veliko rutine. 

Med zaprtjem države je bilo premalo izzivov in dražljajev. Ob »polenjenju« možganov se je lahko hkrati pojavilo še slabše razpoloženje, otopelost, zmanjšanje volje in hotenja. Vse skupaj deluje kot grozen klopčič.

Duševne motnje

V času širjenja covidne bolezni je psiholog Rigler zasledil porast anksioznih in depresivnih motenj, ki pa so bolj povezane s posledicami omejevanja družbenega življenja. Razložil je, da mora imeti posameznik za razvoj duševne motnje ali bolezni najprej genetsko ranljivost in podlago, v kombinaciji z okoljem pa se potem bolezen tudi izrazi. 

Po mnenju dr. Riglerja duševne motnje niso neposredno povezane z okužbo. Vedno so prisotne in vedno bodo. 

Ko je bilo najhujše zaprtje, duševnih motenj »ni bilo«, ker ljudje niso iskali pomoči in je zaradi zaprtja države tudi niso mogli. Ko se bo epidemija popolnoma umirila, se bodo ljudje lahko posvetili lastnemu doživljanju. Takrat lahko pride do epidemije duševnih motenj.

Zaznavanje časa

Dr. Rigler je poudaril, da je tudi za mladostnike čas zaprtja države in omejevanja javnega življenja zelo obremenjujoč. Večina ljudi pravi, da jim je čas v mladostništvu tekel počasneje, saj mladostnik intenzivno doživlja zunanji svet in so dražljaji bolj pomembni. 

To še posebej velja za področje medosebnih odnosov, grajenja samopodobe in samodokazovanja. Subjektivno gledano je mladostnikovo leto in pol za odraslega približno osem let. Mladostniki so generacija, ki časa korone zagotovo ne bo pozabila, je še izpostavil dr. Rigler.

Zapis, ki je bil v celoti objavljen v tedniku Naša družina (2/2022), je nastal po predavanju Možgani in covid-19, ki ga je organizirala knjigarna Konzorcij.