»Mediji – povezovalni člen med komunikacijo, skupnostjo in sodelovanjem«


Dragi bratje in sestre!

1. V času, ko obhajamo 40. obletnico sklepa II. vatikanskega koncila, se z veseljem spominjam odloka o sredstvih družbenega obveščanja (Inter mirifica), ki je prav posebej prepoznal moč vpliva medijev na celotno družbo. Potreba, da bi moč medijev uporabili v korist človeštva, me je v svoji prvi poslanici ob svetovnem dnevu sredstev družbenega obveščanja spodbudila h kratki in jedrnati refleksiji o medijih kot mreži, ki pospešuje komunikacijo, skupnost in sodelovanje.

Sveti Pavel v svojem pismu Efežanom živo opisuje našo človeško poklicanost, da bi postali deležni Božje narave (Dogmatična konstitucija o Božjem razodetju, 2): kajti po Kristusu imamo dostop k Očetu v enem Duhu. Potemtakem nismo več tujci in priseljenci, temveč sodržavljani svetih in domačini pri Bogu. Celotna zgradba raste v svet tempelj v Gospodu (prim. Ef. 2,18–22). Ta čudovit prikaz bivanja v skupnosti vključuje vse vidike krščanskega življenja. Klic, da bi bila naša medsebojna komunikacija podobna tisti med Očetom in Sinom je pravzaprav povabilo, da bi prepoznali Njegovo dinamično moč v nas samih, ki se širi navzven k drugemu. Tako Njegova ljubezen resnično postaja temeljno merilo za svet (prim. Pridiga ob svetovnem dnevu mladih v Kölnu, 21. avgusta 2005).

2. Tehnološki napredek na področju medijev je v nekem smislu osvojil prostor in čas, saj oddaljenost ne preprečuje več neposredne in hkratne komunikacije med ljudmi. Tovrstni razvoj predstavlja izjemne možnosti v prizadevanju za skupno dobro in je sestavni del »dediščine, ki jo je potrebno varovati in pospeševati« (Hiter razvoj, 10). Vemo, da ne živimo v popolnem svetu. Dnevno se soočamo z realizmom, da neposredna komunikacija sama po sebi še ne prispeva k sodelovanju in graditvi skupnosti v družbi.

Tako oblikovanje človekove vesti kot usmerjanje človekovega način razmišljanja ni nikoli popolnoma nevtralno početje. Pristna komunikacija zahteva načelni pogum in odločnost. Vsakdo, ki dela v medijih, se mora odločiti, da pod težo ogromne količine informacij ne bo izgubil poguma, prav tako pa se ne bo zadovoljil z delnimi in začasnimi resnicami in si poskuša zastavljati korenita vprašanja o smislu in poslednjem temelju človeškega življenja, osebnega in družbenega (prim. Vera in razum, 5). Na ta način mediji lahko učinkovito pomagajo razširjati vse, kar je dobro in resnično.

3. Poziv današnjim medijem k odgovornosti – naj bodo nosilci resnice in zagovorniki miru – ima za posledico številne izzive. Medtem ko na eni strani razna sredstva družbenega obveščanja pospešujejo izmenjavo informacij, idej in medsebojno razumevanje med ljudmi, se po drugi strani srečujejo tudi z negotovostjo in nejasnostjo. Mediji sicer izkazujejo odprtost za dialog, hkrati pa se znotraj njih samih pojavljajo »enosmerne« tendence, ki zavirajo ustvarjalnega duha, omejujejo kompleksnost misli ter ne upoštevajo različnosti kultur in svojskosti religioznih prepričanj – vse to se lahko zgodi, če so mediji v službi samih sebe, če jih motivira dobiček in če izgubijo občutek odgovornosti za skupno dobro.

Vedno se je potrebno prizadevati za korektno poročanje o dogodkih, za celostne razlage zadev, ki imajo javni značaj, in za objektivno predstavljanje različnih zornih kotov. Nuja, da se zakon in družinsko življenje vsestransko podpre, je še posebej vredna naše pozornosti, ker zadeva temelje vsake kulture in družbe (prim. Odlok o laiškem apostolatu, 11). Sodelovanje staršev, medijev in zabavne industrije more pomagati pri težki, a plemeniti nalogi vzgoje otrok in sicer z življenjskim in ljubečim zgledom (prim. Odlok o sredstvih družbenega življenja, 11). Vemo, kako hude so posledice, če se to ne zgodi. Mar ne zatrepetajo naša srca, kadar so mladi ljudje izpostavljeni ponižanju ali takemu izkazovanju ljubezni, ki zasmehuje od Boga dano človekovo dostojanstvo in ni v spodbudo družini?

4. Z željo, da bi spodbudil in podprl dejavno prisotnost in dobronamerno sprejemanje medijev v družbi, ponavljam pomembnost treh korakov, na katere je opozoril že moj častiti predhodnik, pokojni papež Janez Pavel II. in so potrebni za njihovo služenje skupnemu dobremu – gre za vzgojo, soudeležbo in dialog (prim. Hiter razvoj, 11).

Vzgoja za odgovoren in kritičen pristop k medijem človeku pomaga, da jih uporablja modro in koristno. Njihovega močnega vpliva na celotnega človeka, ki ga ustvarjajo z novimi besedami in podobami, le-te še posebej elektronski mediji z lahkoto razširjajo v družbi, ne gre zanemarjati. Ker sodobni mediji oblikujejo popularno kulturo, morajo premagati skušnjavo, da bi manipulirali z ljudmi, posebno z mladino, in slediti želji po vzgoji in služenju. Na ta način bodo zaščitili strukturo civilne družbe, da bo vredna človeka.

Soudeležba v množičnih sredstvih obveščanja izvira iz njihove narave, saj so mediji namenjeni vsemu človeštvu. Kot javna služba družbena komunikacija zahteva duha sodelovanja in soodgovornosti ter zdrav čut za porabo javnih sredstev in upravičenje javnega zaupanja (prim. Etika oglaševanja, 20), vključuje pa tudi druge pripomočke, ki pomagajo uresničevati zastavljeni cilj.

Pospeševanje dialoga preko izmenjave znanj, izkazovanja solidarnosti in zavzemanja za mir pomeni izjemno priložnost za množična občila, ki jo morajo prepoznati in jo izvrševati. Tako bodo mediji postali vpliven in cenjen dejavnik pri graditvi civilizacije ljubezni, po kateri človeštvo tako hrepeni.

Veseli me, da bodo resna prizadevanja za razširjanje treh korakov medijem pomagala ustvariti trdno mrežo povezanosti komunikacije, skupnosti in sodelovanja, ki bo v možeh, ženah in otrocih prebujala zavest o dostojanstvu človeške osebe, o večji odgovornosti in odprtosti za druge, prav posebej za najbolj potrebne in šibke člane družbe (prim. Človekov odrešenik, 15; Etika oglaševanja, 4).

Za sklep se vračam k opogumljajočim besedam svetega Pavla, ki pravi, da je Kristus naš mir. V njem smo eno (prim. Ef 2,14). Skupaj porušimo pregrade sovraštva in gradimo skupnost ljubezni po Stvarnikovem načrtu, ki nam ga je oznanil njegov Sin!


V Vatikanu, 24. januarja 2006, na praznik svetega Frančiška Saleškega papež Benedikt XVI.