Kot poudarja sveti oče, se upravičeno veselimo in smo hvaležni »za izredne dosežke znanosti in tehnologije, ki so pripomogli k odpravi mnogoterega zla, ki muči človeško življenje in povzroča veliko trpljenja. Istočasno tehnološko-znanstveni napredek, ki omogoča doslej še neviden nadzor nad resničnostjo, v človekove roke polaga široko paleto možnosti, med katerimi nekatere lahko predstavljajo tveganje za preživetje in nevarnost za skupni dom«.

Umetna inteligenca – korak naprej v dobro družbe?

Nadškof Zore, ki je prevedel poslanico v slovenščino, je dejal, da se poslanica papeža Frančiška približa pomembni temi in sporočilu za čas, ki ga živimo. »Kakšne bodo srednjeročne in dolgoročne posledice novih digitalnih tehnologij? Kakšen vpliv bodo imele na življenje posameznikov in družbe, na mednarodno stabilnost in mir?«, se med drugim sprašuje papež. »Ni samo po sebi umevno, da bodo umetna inteligenca in nove tehnologije korak naprej v dobro družbe, k večjemu blagru vseh ljudi. Takšen razvoj bo mogoč samo, če bomo sposobni delovati odgovorno in delovati za človeka,« je izpostavil Zore.

Ljubljanski nadškof Zore. FOTO: Tatjana Splichal

Nevarnost širjenja lažnih informacij in zlorabe podatkov

Papež opozarja, da ni samoumevno, »da bodo načrtovalci algoritmov ravnali etično in odgovorno, zato je treba okrepiti in ustanoviti, če je treba, organizme, ki bodo obravnavali etična vprašanja za zaščito pravic tistih, ki uporabljajo različne oblike umetne inteligence«. Notranji kriterij ocenjevanja pozitivnega ali negativnega razvoja tehnologij mora biti dostojanstvo vsakega človeka, je opomnil nadškof Zore in pri tem opozoril na morebitno zlorabo umetne inteligence za širjenje lažnih vesti in zlorabo podatkov. »To predstavlja resna tveganja, združena z negativnimi posledicami, ki so povezane z njihovo neprimerno uporabo. Predstavljajte si, da lahko umetna inteligenca določa, kdo lahko pride v državo, kdo se lahko zaposli v nekem podjetju, kdo se lahko poroči ali komu omogočiti zdravljenje,« se je slikovito izrazil nadškof.

Knjižica s poslanico papeža Frančiška za 57. svetovni dan miru. FOTO: Tatjana Slichal

Tehnološka diktatura

Vse našteto lahko vodi v tehnološko diktaturo, ki se ji moramo zavestno odreči, je papeževe besede povzel nadškof. »Človek je veliko več kakor vsi podatki, ki jih lahko vnesemo v neko napravo zato, da pridemo do določenih ugotovitev. Algoritmom ne smemo dovoliti, da bi odločali, kako razumemo človekove pravice in da bi pustili ob strani temeljne vrednote sočutja.« Velika težava nastane tudi, če ta tehnologija pride v roke kriminalnim ali terorističnim združbam. »Papež pride do zaključka, da svet nima nobene potrebe po tem, da bi nove tehnologije prispevale k nepravičnemu razvoju trgovine z orožjem in spodbujale norost vojne.«

Celotno papeževo poslanico z naslovom »Umetna inteligenca in mir« lahko preberete tukaj.

Odgovornost celotne človeške družine

Papež Frančišek je poslanico napisal v upanju, »da nas bo to razmišljanje spodbudilo k skrbi, da bo napredek v razvoju oblik umetne inteligence služil človeškemu bratstvu in miru. Ne gre samo za odgovornost nekaterih, ampak za odgovornost celotne človeške družine. Mir je namreč sad odnosov, ki priznavajo in sprejmejo drugega v njegovem neodtujljivem dostojanstvu, ter sodelovanja in zavzetosti pri iskanju celostnega razvoja vseh ljudi in vseh ljudstev«.

Generalna tajnica SŠK s. Mojca Šimenc. FOTO: Tatjana Splichal

Za dosego miru je potreben tudi razum

Generalna tajnica SŠK s. Mojca Šimenc poudarja, da je mir sestavljen iz množice dejavnikov. Kot pravi, mir ni samo čustveno stanje, zato je za dosego miru treba vklopiti razum. »Miru ne moremo doseči samo z dogovorom ali da zgolj utišamo nekoga na račun drugih.« Pri tem je osvetlila štiri dejavnike, ki so potrebni za začetek procesa ustvarjanja miru in jih je v poslanici nakazal tudi papež Frančišek. Ti štirje dejavnike so čas, saj nič ne gre z danes na jutri. Treba je razumeti realnost, zato da lahko znotraj nje sprožamo mirotvorne procese. Prav tako je treba razumeti, da je mir mnogo več kot seštevek posameznih dejavnosti, ki jih v ta namen delamo. Najpomembnejši element pa je, da je treba trdno verjeti, da je edinost res vedno močnejša od spora, je zaključila s. Mojca Šimenc.