Aleš Primc je v imenu koalicije Za otroke gre!, ki bo začela v ponedeljek, 7. novembra 2022, zbirati podpise za razpis zakonodajnega referenduma (v 35 dneh mora zbrati vsaj 40.000 na upravnih enotah overjenih podpisov), že pred časom napovedal, da bodo v primeru sprejetja sklepa, da se referenduma ne sme razpisati, enako kot v letih 2011 in 2015 vložili pritožbo na Ustavno sodišče in nadaljevali sodno bitko na Ustavnem sodišču. Spomnimo: koalicija Za otroke gre! je v le petih dneh zbrala 30.600 podpisanih obrazcev pobude volivcev za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma, s čimer je potrebno kvoto presegla za več kot dvanajstkrat. Leta 2012 so pobudniki takratnega družinskega referenduma 40.000 overjenih podpisih zbrali v pičlih 6 dneh, leta 2015 pa celo v rekordnih 4 dneh.

Stališče vlade

Zakaj je po mnenju vlade referendum nedopusten, je pojasnjeval državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Simon Maljevac. »Zakonodaja in Ustava Republike Slovenije sta jasni: tak referendum je nedopusten. Ustava namreč ne dovoljuje razpisa zakonodajnega referenduma o zakonu, ki odpravlja protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost. Vprašanje, kaj v noveli je ali ni človekova pravica, torej ni relevantno, saj novela nedvomno odpravlja protiustavnost, ko jo je spoznalo Ustavno sodišče v dveh odločbah. Zakon o referendumu in ljudski iniciativi državnemu zboru tako nadalje nalaga, da v takšnem primeru sprejme sklep o nedopustnosti zakonodajnega referenduma,« je dejal Maljevac. Današnjo odločitev je označil za preprosto, saj da po njegovem diskriminacija manjšine pod krinko demokracije nikoli ne sme biti dovoljena, kar je zapisano tudi v temeljnih aktih naše države.

Za nedopustnost razpisa referenduma je glasovalo 45 poslank in poslancev koalicije, proti pa 27 iz opozicije. FOTO: zajem zaslona/TVS3

Reberšek: Referenduma ni mogoče prepovedati

Da se s prepovedjo referenduma nikakor ne strinjata, sta v predstavitvah stališč poslanskih skupin poudarila poslanca opozicijskih SDS in NSi mag. Branko Grims in Aleksander Reberšek, ki je koaliciji očital, da je najprej poteptala voljo ljudstva, zdaj pa bo temu ljudstvu še zamašila usta. »Ustavno sodišče je v preteklosti že povedalo, da referenduma na to temo ni dopustno prepovedati, če zakon spremeni ureditve, ki niso bile ugotovljene kot protiustavne. Vi v koaliciji to lahko naredite, zradirate lahko ves zakon in ste tudi ga, ne smete pa potem prepovedati referenduma. Ker novela družinskega zakonika ukinja celoten zakon o partnerski skupnosti, vključno z določbami, ki niso bile ugotovljene kot protiustavne, referenduma ni mogoče prepovedati,« je podčrtal Reberšek in dodal, da referendum na Zakon o družinskem zakoniku na prvo žogo res ni mogoč, ker je Ustavno sodišče pozvalo državni zbor, naj neustavnost odpravi, toda …

Primer zakona s tremi členi

Reberšek navaja primer: »Imamo zakon s tremi členi, Ustavno sodišče ugotovi, da je en člen neustaven, in pozove državni zbor, naj ga spremeni, ter predpiše rok, v katerem naj to neustavnost odpravi. Potem pa se večina v državnem zboru odloči, da bo zradirala kar vse tri člene, samo zato, ker je en člen neustaven. In točno to danes počne koalicija. V našem primeru glede družinskega zakonika je Ustavno sodišče pozvalo državni zbor, naj odpravi neustavnost glede posvojitve otrok v istospolne partnerske zveze, ni pa ugotovilo drugih neustavnosti v zakonu o partnerskih zvezah.« Koalicija pa po njegovem vseeno ukinja celoten zakon o partnerskih zveza s tistimi členi vred, za katere Ustavno sodišče ni ugotovilo, da naj bi bili v neskladju z ustavo. »Ustavno sodišče vam je že 28. septembra 2015 v obrazložitvi povedalo, da referenduma ni dopustno prepovedati, če zakon spremeni ureditve, ki niso bile ugotovljene kot protiustavne,« je še izpostavil poslanec NSi.