Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Poslanci podprli evtanazijski referendum, kritike tudi iz vrst koalicije

Janez Porenta
Za vas piše:
Janez Porenta
Objava: 18. 04. 2024 / 10:54
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 18.04.2024 / 11:09
Ustavi predvajanje Nalaganje
Poslanci podprli evtanazijski referendum, kritike tudi iz vrst koalicije
V delu koalicije želijo referendume izpeljati hkrati z evropskimi volitvami, opozicija temu ostro nasprotuje. FOTO: Tatjana Splichal

Poslanci podprli evtanazijski referendum, kritike tudi iz vrst koalicije

Državni zbor je na včerajšnji 67. izredni seji podprl predloge za razpis treh posvetovalnih referendumov, tudi referenduma o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Na glasovanju, ki so ga večinsko obstruirali v opozicijski SDS, je predlog za razpis »evtanazijskega« referenduma podprlo 49 koalicijskih poslancev, proti jih je bilo 8 (iz opozicijske NSi in poslanca SDS dr. Anže Logar in Eva Irgl).

Glasni pomisleki poslanke SD

Poudariti pa je treba, da je bilo tudi iz koalicijskih vrst, zlasti od poslanke Socialnih demokratov mag. Bojane Muršič, slišati glasne pomisleke o nejasno oblikovanem referendumskem vprašanju in terminu izvedbe referenduma.

Niso pričakovali teženj po hitri izvedbi

»Ker menimo, da gre za področje, kjer je potrebna poglobljena razprava in širok družbeni konsenz, smo poslanci SD prispevali podpise za izvedbo posvetovalnega referenduma o tem vprašanju. Nismo pa pričakovali, da se bodo pojavile težnje po hitri izvedbi referendumskega odločanja, hkrati z evropskimi volitvami,« je pojasnila Muršičeva.

Močan vpliv tudi na vsebino in kakovost

Po njenem imajo pritiski po hkratni izvedbi referenduma z evropskimi volitvami močan vpliv tudi na vsebino in kakovost referendumskega vprašanja in javne razprave, ki bo po njenem podlaga za odločitev ljudstva.

Termin ovira kakovostno javno razpravo

»Ta trenutek smo soočeni s predlogom vprašanja, za katerega obstaja veliko tveganje, da ga ljudje ne bodo ustrezno razumeli, in terminom, ki kakovostne javne razprave ne povečuje, temveč jo ovira,« je prepričana poslanka SD.

Splošno postavljeno vprašanje

Po njenem bi moralo referendumsko vprašanje vsebovati okvir in jasne pogoje, pod katerimi je mogoče sprejeti odločitev za lastno smrt; s splošno postavljenim vprašanjem, ali si volivci želijo ureditev tega področja, koraka naprej po njenem ne bo možno storiti.

Nadaljnje tavanje v temi

»Še naprej bodo ostale odprte vse sedanje dileme, zakonodajalec pa bo pri zakonskem urejanju, če bo seveda dobil mandat volivcev, še vedno taval v temi in ugibal, ali s svojimi predlogi ustrezno izvršuje voljo volivk in volivcev,« je dodala.

Možnost nepodpore

Napovedala je, da bodo v SD skušali v nadaljnji obravnavi izboljšati predlagano vprašanje in najti boljši termin za izvedbo glasovanja. Če v tem ne bodo uspešni, ne bodo podprli izvedbe referenduma hkrati z evropskimi volitvami.

Malo časa za javno razpravo

Mimogrede: volitve v Evropski parlament bodo v Sloveniji v nedeljo, 9. junija 2024, kar pomeni, da bi bilo za javno razpravo o evtanazijskem referendumu, če bi ga izvedli hkrati z njimi, kvečjemu mesec in pol časa, če bi se kampanja začela že jutri.

Sporno referendumsko vprašanje

Mimogrede 2: sporno in preohlapno referendumsko vprašanje, ki buri duhove tudi v delu koalicije, se glasi: »Ali ste za to, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja?«

Odklonilno mnenje Zakonodajno-pravne službe

Po mnenju Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora referendumsko vprašanje ni jasno, ker ni jasno opredeljeno, kaj pravica do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja sploh obsega, in je v neskladju z 2., 44., 87. členom Ustave in prvim odstavkom 184. člena Poslovnika Državnega zbora.

NSi odločno proti

Na to se je, tudi v včerajšnji parlamentarni razpravi, požvižgala večina koalicijskih poslank in poslancev, Zakonodajno-pravni službi pa je odločno prikimala poslanka NSi dr. Vida Čadonič Špelič, češ da mora biti referendumsko vprašanje jasno, če naj ljudje vedo, o čem bodo sploh odločali.

Posledice zakona, ki bi uzakonil smrt

»Ljudje bodo odločali o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, kar je tudi moralno, etično in filozofsko vprašanje. Zato je prav, da se pred udeležbo na referendumu zavedamo, kako velike posledice v slovenski družbi bi imel zakon, ki bi uzakonil smrt,« je prepričana poslanka.

Na strani življenja

Podčrtala je še, da bodo v NSi storili vse, da bodo ljudem (do)povedali, da bodimo na strani življenja, ne na strani smrti, in bodo zato nasprotovali tudi referendumu o evtanaziji, torej referendumu o smrti: »Mi v NSi smo izbrali življenje.«

Zavrnjen predlog Srebrne niti

Predlog za razpis referenduma so poslanka Svobode Tereza Novak in ostali koalicijski poslanke in poslanci vložili marca, potem ko je Državni zbor na glasovanju zavrnil predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je v proceduro vložila Srebrna nit s podpisi volivcev.

Plebiscitarno nasprotovanje zdravniških organizacij

Zakonskemu predlogu so ostro in plebiscitarno enotno nasprotovali v domala vseh zdravniških organizacijah, na obeh medicinskih fakultetah, prav tako predstavniki večjih verskih skupnosti in obe opozicijski stranki.

Zelena luč za še dva referenduma

Poslanke in poslanci so na včerajšnjem glasovanju prižgali zeleno luč za razpis še dveh posvetovalnih referendumov, in sicer o uvedbi preferenčnega glasu na volitvah v Državni zbor in o pridelavi, predelavi in uporabi konoplje.

Datum še ni določen

O datumu referendumskega odločanja se še niso opredeljevali, zlasti v Svobodi pa si želijo – da bi na ta način dvignili volilno udeležbo na volitvah v Evropski parlament – referendume izpeljali istočasno z evropskimi volitvami.


Pod črto

Pod črto: med kritikami termina izvedbe referenduma hkrati z volitvami v Evropski parlament je tudi ta, da bi to močno omejilo javno razpravo o referendumski problematiki. Se koaliciji ravno zato tako mudi?

Nalaganje
Nazaj na vrh