Že iz dopoldanskih stališč poslanskih skupin, ki jih objavljamo v nadaljevanju, je bilo razvidno, da bodo zakonski predlog podprli poslanke in poslanci vseh treh koalicijskih strank – Gibanja Svoboda, SD in Levice –, nasprotovali pa mu bodo v opozicijskih SDS in NSi, enako je bilo že pred dvema tednoma na seji matičnega delovnega telesa, Odbora za kulturo.

Med 71 navzočimi poslanci je za predlog sprememb Zakona o verski svobodi glasovalo 52 koalicijskih poslancev, proti je bilo 18 opozicijskih, eden – podpredsednik Državnega zbora Danijel Krivec iz SDS – pa se je vzdržal.

Zakonodajno-pravna služba raztrgala predlog zakona

Predlog zakona je raztrgala Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora (ZPS), češ da je ustavno sporen, saj da, po besedah njene predsednice Nataše Voršič, krši načeli pravne države in enakosti pred zakonom. Prav tako so se odločno proti sprejemu predlaganih zakonskih sprememb, zlasti prenehanju statusa splošne koristne organizacije verskim skupnostim in nižanju višine državne finančne pomoči za plačilo prispevkov za socialno varnost njihovih uslužbencev, opredelili na sejo Odbora za kulturo vabljeni predstavniki vseh največjih verskih skupnosti v Sloveniji.

Popolnoma nesprejemljivo tudi za Katoliško cerkev

Da so spremembe popolnoma nesprejemljive tudi za Katoliško cerkev, je že na seji Odbora poudaril tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference (SŠK) dr. Gabriel Kavčič, češ da v doživljanju Katoliške cerkve zvenijo kot posmeh vseh njihovim dosedanjim iskrenim prizadevanjem za skupno dobro vseh slovenskih prebivalcev. Obenem je Kavčič opozoril tudi na pomanjkanje dialoga med vsemi deležniki.

Popolna farsa

»Vsekakor je bila ta seja Odbora za kulturo popolna farsa in, kakor slišim, je pogosto tako. Izrečeni argumenti ne premaknejo nikogar, saj je odločitev, pa naj bo sprejeta še tako 'z glavo skozi zid', sprejeta že prej, vse ostalo je samo predstava za javnost. Kljub ignoranci, ki jo človek takole doživi, pa je bilo nujno, da so tudi Katoliška cerkev in ostale skupnosti predstavile svoje mnenje,« je v komentarju za Družino izpostavil dr. Gabriel Kavčič.

Slabšanje standardov verske svobode

Njegove besede so v sredo podkrepili tudi slovenski škofje z izjavo za javnost, v kateri so vlado pozvali, naj predlog zakonskih sprememb umakne z dnevnega reda in ga zavrne. Ponovno so posvarili, da – na kar je opozorila tudi pravna stroka – spremembe nimajo stvarne podlage in poslabšujejo dosežene standarde verske svobode, o razpravi na Odboru za kulturo pa dodajajo, da ni bila odprta za njihove potrebe in stališča, vse odločitve pa so bile enostranske in že vnaprej odločene.

Jožef Horvat: S tem zakonom se kršijo mednarodno pravo, ustava in zakoni. FOTO: Tatjana Splichal

Stališča poslanskih skupin do zakonskega predloga

V nadaljevanju objavljamo stališča poslanskih skupin do predloga zakona o spremembah Zakona o verski svobodi z današnje 12. redne seje Državnega zbora.

Andrej Hoivik (SDS): »Predlog zakona je ustavno sporen, saj bi morala materija vsebovati utemeljitev vsebine pravice, ki določa statično višino denarne pomoči verskim uslužbencem. Ta je brez utemeljitve vsebinsko prazna in izvotljena, zato po stališču Zakonodajno-pravne službe krši načelo pravne države (87. člen Ustave). Višina denarne pomoči je samovoljna in arbitrarna, saj ne vsebuje stvarnih in razumnih razlogov, zato krši tudi načelo enakosti pred zakonom (14. člen Ustave). Predlog zakona pravih razlogov za določitev višine dodeljevanja ne vsebuje niti v oceni stanja niti v razlogih za sprejetje zakona. S sprejetjem določb, ki jih predlaga vlada, bo Državni zbor posegel v bistveno pristojnost in odgovornost te vlade. Ta bi morala sama v okviru državne uprave pripraviti in sprejeti podzakonske predpise. Le tako bi s tem zagotavljala ustavnost in zakonitost teh podzakonskih predpisov. Vlada te svoje pristojnosti ne more oziroma po ustavi celo ne sme prenašati na Državni zbor, saj to pomeni eno najbolj grobih kršitev načela delitve oblasti, ki jo določa 3. člen Ustave. Zakonodajna veja oblasti skladno z ustavnimi določbami prenosa pristojnosti izvršilne veje oblasti tako sploh ne bi smela prevzemati. V poslanski skupini SDS te ne bomo prevzeli. Prevzeli pa jo bodo očitno koalicijski poslanci. Ta bo z današnjim odločanjem pomenila novo prakso tega parlamenta, ki bo zelo slaba in tudi zelo škodljiva z vidika spoštovanja vladavine prava in delitve oblasti.«

Jožef Horvat (NSi): »Verska svoboda je ena temeljnih človekovih pravic in ustavno zagotovljena pravica. Med verskimi skupnostmi in vlado bi se moral vršiti stalni dialog, pa se ne. Tudi pri tem zakonu ne – nobenega dialoga ni bilo in nobeno opravičilo ni, če je bil predlog oziroma osnutek zakona objavljen na eDemokraciji in to samo 10 dni, kar je spet v nasprotju z že sprejetimi in veljavnimi akti. Zakonodajno-pravna služba je ta zakon dobesedno raztrgala, koalicija pa ni vložila niti atoma energije, da bi vsaj malo ublažila te neustavnosti, čeprav jih Ustavno sodišče še ni ugotovilo, jih pa, upam, bo. Mi smo na Odboru predlagali, da se točka dnevnega reda umakne, z argumentacijo, ki jo je zapisala ZPS. Stališče NSi je, da moramo spoštovati tako svobodo verovanja kot tudi njene omejitve. Velika večina ljudi išče svoj smisel in mnogi so ga našli prav v veri. Človekova vera je posameznikova osebna odločitev, država pa je dolžna zagotavljati svobodo verovanja in prepričanja skladno z mednarodnimi akti, ustavo in zakoni. S tem zakonom se kršijo mednarodno pravo, ustava in zakoni. Omogočati in podpirati mora svobodno delovanje verskih skupnosti, ki imajo pravico do delovanja v javnosti, vendar se od njih tudi pričakuje spoštovanje ločenosti Cerkve in države. V našem stališču citiram mnenja drugih: ZPS, vlade … Znana novinarka je ob tem zakonu zapisala: 'Modra politika bi se spreminjanja financiranja Cerkve lotila previdno in s političnim občutkom, ker ne potrebuje nove fronte in ker navsezadnje ni lepo hoditi po ranjencih.' Verske skupnosti morajo biti avtonomne, to pa bodo le, če jim politika omogoči dolgoročno pravno in finančno stabilnost. Aktualna vladajoča politika pa raje maha s korenčkom in palico. Gre za odnos: z izločanjem verskih skupnosti iz socialnega dialoga aktualna oblast sporoča, da v njihovo družbeno korist pravzaprav ne verjame in da načelo ločenosti Cerkve in države razume v najbolj togi, izključujoči obliki. To malce preveč spominja na nekdanje čase. Prav na tej seji Državnega zbora obravnavamo kar nekaj zakonov koalicije oziroma vlade, ki radikalno razgrajujejo tradicionalne slovenske vrednote in napadajo oziroma uničujejo razredne sovražnike – denimo slovensko kmetstvo. Nestrpnost zlasti do krščanstva je rešilna bilka nesposobnih politikov, je zapisal eden od slovenskih intelektualcev. Ker če si sposoben, ne pošiljaš v parlament takšnih zakonov. Nestrpnost do verstev je torej rešilna bilka nesposobnih politikantov, zato bomo glasovali proti temu zakonu.«

Jonas Žnidaršič (SD): »Zakon o verski svobodi je pomemben inštrument za zagotavljanje temeljne pravice posameznikov do svobodnega izražanja svoje vere ali prepričanja, je sestavina demokratičnih družb in spodbuja strpnost, raznolikost in spoštovanje. Predlagana sprememba spreminja višino namenske državne finančne pomoči za plačilo prispevkov zavarovanca za socialno varnost uslužbencev na raven pred uveljavitvijo ZUJF in jih tako izenačuje. Predlog spremembe je šel skozi več korakov. Ministrstvo za kulturo je k sodelovanju povabilo deležnike in usklajevalo stališča, opravljena je bila javna razprava in vsa druga usklajevanja. Z ukinitvijo uredbe in dvigom višine namenske državne pomoči za plačilo prispevkov verskim uslužbencem predlog spremembe zakona sledi kompromisu. Dodelitev in višina namenske državne finančne pomoči je pravica, ki mora biti jasno določena in urejena z zakonom ter predstavlja porabo javnofinančnih sredstev ter mora imeti izrecno podlago v zakonu, kar sprememba zdaj jasno opredeljuje, in ne sme biti urejena z uredbo ali drugimi podzakonskimi akti, če zakon tega ne predvideva. Pri spremembah takšnih zakonov je treba biti seveda sila previden, saj je treba paziti, da zakon varuje svobodno izbiro veroizpovedi, ščiti pred diskriminacijo, spoštuje človekove pravice in ločuje vero od države. Zato je treba poudariti, da današnja sprememba izenačuje vse veroizpovedi, ki izpolnjujejo pogoje za plačilo prispevkov verskim uslužbencem, in ne posega v nobeno temeljno pravico. SD bomo predlog zakona podprli, saj sprememba verskih skupnosti ne favorizira, temveč jih izenačuje.«

Matej Tašner Vatovec (Levica): »Kaj je zares politikantsko? Mesec dni po volitvah v Državni zbor, tik pred oblikovanjem nove vlade, sprejeti nezakonito uredbo, ki nima podlag v obstoječi zakonodaji, da se favorizira eno od organiziranih Cerkva v Sloveniji in ji s tem daje posebne privilegije. To predlog zakona zdaj sanira za nazaj. Ključno pri spremembah zakona je, da so bile pravice sprejete v nasprotju z veljavno zakonodajo, z že obstoječim Zakonom o verski svobodi in z vsemi pripombami, ki jih je vladna služba za zakonodajo takrat pripravila. Ko se nasprotniki sklicujejo na mnenje ZPS, ki je po mojem mnenju v tem primeru precej pretenciozno in pristransko, pozabljajo, kolikokrat so sami povozili mnenja vladne in zakonodajne službe v Državnem zboru v zadnjih dveh letih prejšnjega mandata. Danes bi se morali pogovarjati, kako sprememba zakona odpravlja nezakonito uredbo in odločitve prejšnje vlade, ki je z uredbo mimo zakona uvedla organizacijo v splošno korist, ki je favorizirala zlasti največjo organizirano Cerkev v državi, in dvignila višino osnove za plačilo socialnih prispevkov na 100 %. To se popravlja s tem zakonom, natančneje se ureja osnovne določbe, ki so bile v že obstoječem ZVS, in opravlja, kar je vnesel ZUJF, ko je znižal višino prispevkov s 60 na 48 %. Ko nasprotniki zakona govorijo, da gredo stvari na slabše, zavajajo. Tudi prej so se določbe tako po ZUJF, ki je določal najmanj 48 % za socialne prispevke, kot pred sprejetjem ZUJF, ko je zakon določal vsaj 60 %, vsakič upoštevale kot fiksni znesek. Vedno je bilo postavljeno na stopnjo 48 % oziroma pred ZUJF 60 %. Zato ta zakon prispeva k večji pravni preglednosti fiksne odmere 60 %. Država seveda mora spodbujati pluralnost v vseh točkah, tudi omogočati ustrezno okolje za versko pluralnost, nikakor pa ni dolžna financirati ali kako drugače spodbujati organizirane religije. Interpretacija ločitve države od Cerkve je doslej delovala čisto v redu, morda je bila katera vlada zelo dobrohotna do največje Cerkve v tej državi. Če si zares želimo pluralnosti in demokracije, jo moramo gojiti nepristransko in ne samo za nekatere. V Levici bomo seveda zakon podprli.«

Andreja Rajbenšu (Svoboda): »V izdihljajih prejšnje vlade Janeza Janše, 11. maja 2022, je vlada sprejela uredbo, s katero je kljub opozorilom službe vlade za zakonodajo, da gre za nezakonit poseg, določila naslednje: 1. dvig deleža državnega nadomestila za plačilo prispevkov verskim uslužbencem na 100 %; 2. vzpostavila je razlikovanje med registriranimi Cerkvami in drugimi verskimi skupnostmi pri vprašanjih, kolikšna naj bo višina državne pomoči; 3. opredelila je status splošne koristne organizacije brez pravne podlage v zakonu in na priznanje statusa vezala posebne pravice, ki bi morale biti urejene v zakonu. S predlagano novelo ZVS tako v resnici zgolj odpravljamo nezakonito stanje. Odpravljamo ga tako, da ukinjamo uredbo, ki je v nasprotju z ZVS in je brez zakonske podlage ustvarjala razlike med verskimi skupnostmi, kar je diskriminatorno. Prav tako višamo osnovo za državno finančno pomoč za plačilo prispevkov zavarovanca za socialno varnost uslužbencev Cerkva in drugih verskih skupnosti z 48 % na 60 %. Razlogi za varčevanje iz časa ZUJF namreč ne obstajajo več. Na seji matičnega delovnega telesa opozicijski kolegi niso skoparili z očitki, četudi so bili dobro leto nazaj zagotovo seznanjeni z opozorili o nezakonitosti tedaj sprejete uredbe. V vsej svoji vednosti so stopili še korak dlje in se v svoji razpravi in argumentaciji posluževali celo izrazov, kot je 'fobija' v vseh njenih možnih oblikah. Nenehno sklicevanje opozicije na mnenje ZPS, najsi bo to pri predlogu za umik točke z dnevnega reda Odbora za kulturo ali napovedi obstrukcije seje, pa lahko razumemo le kot navadno politično preračunljivost. Danes izključno odpravljamo nezakonito stanje. Kakšna je vloga Cerkve ali različnih verskih skupnosti in ali se vsi v tej dvorani strinjamo z ostalo vsebino zakona, pa ni predmet današnje točke. V poslanski skupini Gibanja Svoboda bomo predlagane spremembe ZVS soglasno podprli, saj smo in bomo vedno proti nezakonitim odločitvam. Kot bi rekel Anton Martin Slomšek, narodni buditelj, nabožni pisatelj, duhovnik in celo škof: 'Ni dobro za človeka, če si zmore z malim trudom veliko pridobiti.'«