Gre za preprosto počivališče, ki vabi k molitvi, grobnico v nekakšni kapeli pod glavnim oltarjem bazilike sv. Petra, nedaleč od groba apostola Petra. Zaradi bližine prvega papeža v zgodovini Cerkve si je približno 160 njegovih naslednikov za kraj zadnjega počitka izbralo prav prostore pod vatikansko baziliko, spominjajo pri avstrijskem Kathpressu.

Benediktovo mrtvo telo so položili v trojno krsto. FOTO: Vatican Media

Med številnimi marmornatimi sarkofagi je Benediktova grobnica videti vse prej kot razkošna. Toda čeprav na prvi pogled ne deluje nič kaj posebno, ima s svojo preprosto nagrobno ploščo posebno zgodovino. Nekateri vatikanisti jo v šali imenujejo »katapult« ali »nagrobno dvigalo«: Janez Pavel II. ni bil prvi papež, ki jo je »uporabil«.

Grobnica s spletno kamero

V obdobju največje obiskanosti je grob poljskega papeža privabil več kot 20.000 romarjev dnevno. Vatikan je v prvih letih interneta namestil celo spletno kamero, tako da je bil obisk zadnjega počivališča priljubljenega voditelja Katoliške cerkve mogoč tudi na daljavo. Kmalu po Wojtylovi smrti leta 2005 je njegov naslednik Benedikt XVI. potrdil odprtje beatifikacijskega postopka brez čakalne dobe, s tem pa je pripravil tudi prostor v svoji bodoči grobnici.

Po beatifikaciji Janeza Pavla II. leta 2011 so njegovo krsto prenesli v baziliko sv. Petra - skupaj s spletno kamero.

Po beatifikaciji Janeza Pavla II. leta 2011 so njegovo krsto prenesli v baziliko sv. Petra - skupaj s spletno kamero. Od leta 2013 je mesto zadnjega počitka poljskega papeža v drugi ladji na desni strani, nekaj metrov oddaljeno od Michelangelovega znamenitega kipa Pieta.

Kripta pod vatikansko baziliko sv. Petra. FOTO: Vatican Media

Njegov daljni sosed je Janez XXIII., ki počiva v stekleni krsti. Toda ne povezuje ju zgolj kraj njunega počitka v veličastni papeški baziliki: voditelj Katoliške cerkve, ki je umrl leta 1963, je bil nekoč prav tako predhodnik papeža Janeza Pavla II. v grobnici pod baziliko sv. Petra. Tam je počival do leta 2001. Kmalu po beatifikaciji so ga »preselili« v baziliko: z »dvigalom« se je iz grobnice pod glavnim oltarjem povzpel do oltarja sv. Hieronima.

Santo subito?

Je to dober znak tudi za pokojnega Benedikta XVI.? V Vatikanu sicer krožijo govorice, da je papež Frančišek ustavil »dvigalo« za blažene papeže. Zaradi teoloških pomislekov, pa tudi iz zelo praktičnih razlogov: čeprav ima bazilika sv. Petra najdaljšo ladjo na svetu, dolgo več kot 186 metrov, je prostor med stebri in oltarji prav tako omejen.

Benedikt XVI. je pokopan v trojni krsti, enako kot njegovi predhodniki.

Vendar to ni nujno ovira za čimprejšnjo beatifikacijo. Benediktov osebni tajnik Georg Gänswein je kmalu po smrti svojega »šefa« izrazil precejšen optimizem. Na vprašanje časnikarjev o hitri beatifikaciji je 66-letni nadškof odgovoril: »Mislim, da bo šlo v to smer.«

Benedikt XVI. je bil pokopan v trojni krsti, enako kot njegovi predhodniki. Med pogrebnim bogoslužjem pred baziliko sv. Petra je ležal v prvi, izdelani iz cipresovega lesa. Leseno krsto, ki je običajno zaprta in zapečatena z rdečimi trakovi, nato položijo v krsto iz cinka. Material ima antibakterijske lastnosti in upočasnjuje proces razgradnje. Prav tako zapečatena je položena v tretjo krsto iz hrastovega lesa.

V dobri družbi

Benedikta XVI. so torej v treh krstah položili v nekdanjo grobnico Janeza Pavla II., ki je globoka približno 1,70 metra. Zaprli so jo z marmorno ploščo, ki je prav tako preprosta kot pri njegovem predhodniku. Za razliko od pogrebne bogoslužne slovesnosti dejanski pokop ne bo imel javnega značaja.

Ali bo to zadnje počivališče nekdanjega nemškega papeža, zaenkrat še ni znano. Vsekakor vsaj na začetku leži v dobri »soseski«: diagonalno nasproti leži grobnica 33-dnevnega papeža Janeza Pavla I., le nekaj metrov stran pa je grobnica Pavla VI., koncilskega papeža, ki je bil za svetnika razglašen leta 2018.