Ljubiteljem revije o zgodovini SLO, časi, kraji, ljudje in vsem, ki vas zanima prva svetovna vojna, smo pri Založbi Družina izdali posebno številko. Naslovili smo jo 1914–1918 med vojno in spominom. Posebna številka prinaša vpogled v pretresljivo obdobje prve svetovne vojne, katere stoletnico konca zaznamujemo letos.

Ob tem vam ponujamo priložnost, da o veliki vojni in reviji v živo prisluhnete dr. Jožetu Dežmanu, uredniku revije SLO, časi, kraji, ljudje ter mag. Marku Štepcu, uredniku posebne izdaje, in se družite z avtorji člankov v posebni številki.

Predstavitev revije bo 23. maja ob 11. uri v Narodnem muzeju Slovenije. Uvodne besede bo zbranim namenila mag. Barbara Ravnik, direktorica Narodnega muzeja Slovenije.

Predstojnica Zgodovinskega inštituta Milka Kosa dr. Petra Svoljšak je v uvodniku revije zapisala: »Ko je poleti 1914 izbruhnila vojna, so jo sodobniki najprej opredelili kot vojno 1914/1915, kot evropsko vojno, kmalu tudi kot svetovno in šele pozneje je bila na kolektivni ravni opredeljena kot prva svetovna vojna. »Velika« vojna (Great War) je bil priljubljen britanski izraz, s častno izjemo Winstona Churchilla, ki je vojno 1914-1918 opredelil kot svetovno krizo (The World Crisis, 1927): sčasoma so izraz prevzeli drugi narodi, bolj previdno tudi Slovenci. Obenem so se geografskim in časovnim opredelitvam pridružile mnoge lastnostne oznake, npr. imperialistična, globalna, celo absolutna, totalna vojna. Predvsem pa je bila to vojna, v kateri so si bili tehnika, tehnologija, človek in narava največji zavezniki in najhujši nasprotniki obenem.«

Svoje razmišljanje je sklenila z besedami: »Za slovenske dežele velja, da so bile v prvi svetovni vojni edinstven prostor mešanja civilnega in vojaškega, preplet jezikov, narodov, veroizpovedi, navad in tradicij, ki so jih prinašali in odnašali vojaki in begunci, jih sprejemali in tudi zavračali domačini, ker so jih motili, bogatili, jim vzbujali vero in nejevero. Temu danes rečemo dediščina, tedaj pa je bil to izzivalni vsakdan, ki ga moremo po sto letih prepoznavati kot izjemen napor in zmago življenja nad smrtjo in uničenjem. Po sto letih vemo nekaj več o skupnosti bojevnikov, z dediščine brišemo stoletni prah in v sedanjosti podeljujemo domovinsko pravico odstrtim preprostostim preživitvenih strategij tedanjega časa.«

Prelistajte vzorčne strani posebne številke zdaj.

Vabljeni na predstavitev in druženje s poznavalci tega težkega obdobja svetovne zgodovine.