Altistko Marijo Bitenc Samec (1932) uvrščajo med najizrazitejše koncertne poustvarjalke druge polovice 20. stoletja. Poleg solistične kariere je bila zelo dejavna kot komorna glasbenica, v 80. letih je aktivno delovala tudi kot družbenokulturna delavka. Njen koncertni repertoar je obsegal baročne in operne arije, kantate, samospeve slovenskih in tujih skladateljev. Knjiga dr. Tine Bohak Hočem postati pevka predstavlja portret Marije Bitenc Samec ter njen pomen za zgodovino slovenske koncertne glasbene poustvarjalnosti.

Kot cenjena umetnica je med drugim praizvedla samo­speve dr. Danila Švare, Lucijana Marije Škerjanca, Alojza Srebotnjaka, Zvonimirja Cigliča in drugih. Koncertirala je po nekdanji Jugoslaviji, Avstriji, Italiji in Belgiji, na radiu in televiziji pa je razen v navedenih deželah nastopala še v Zahodni Nemčiji, Franciji in Veliki Britaniji. Leta 1990 je kot pobudnica in organizatorka izpeljala postavitev spo­menika njenemu profesorju Juliju Betettu pred ljubljansko Opero.

Vsebinsko je knjiga razdeljena na tri poglavja s podpoglavji, v katerih se avtorica Tina Bohak osredotoča na življenjsko in umetniško pot Marije Bitenc Samec, njen koncertni repertoar ter radijska in televizijska snemanja. V prvem poglavju je skušala celovito zajeti umetničino življenje z vsemi pomembnimi prelomnicami in uspehi, ki so zaznamovali pevkino zasebno pot in koncertno kariero. V drugem delu je posebno pozor­nost namenila podrobni in sistematični predstavitvi umetničinega kon­certnega repertoarja ter študiju samospevov in odnosu do koncertnega poustvarjanja. Tretje poglavje v posameznih segmentih osvetli radijska in televizijska snemanja ter arhivske posnetke, ohranjene v fonoteki RTV Slovenije, prav tako so predstavljeni posnetki, ki so ohranjeni na nosilcih zvoka. V sklepnem poglavju avtorica strne po­membnejše ugotovitve iz umetničinega delovanja in njen pomen za slovensko glasbeno kulturo.

Delo je nastalo na podlagi dokumentov in drugih virov, ohranjenih v zasebnem arhivu Marije Bitenc Samec, ter na podlagi pričevanj in spominov umetnice. Zasebni arhiv je skozi tridesetletno umetniško kariero sistematično dopolnjeval njen mož, arhitekt Dušan Samec, in je služil kot temeljni fond raziska­ve. Pomemben del virov, ki so omogočali širši pogled v recepcijo pevkinega delovanja na glasbenih odrih, predstavljajo objavljene kritike, ki so povzete po objavah v izvirnikih.

Besedilo je opremljeno s fotografijami, ki so pomembno zaznamovale Marijo Bitenc Samec, tako za­sebno kot tudi profesionalno, kar naj pripomore k slikovitejši predstavi in bolj zaokroženi celoti njenega življenja. Dodano je imensko kazalo.

Knjigi je dodana zgoščenka (Založba kaset in plošč RTV Slovenija), ki prinaša izbor dvajsetih skrbno restavriranih posnetkov, od arij Ponchiellija in Händla prek samospevov Wolfa in Schuberta do najvidnejših slovenskih skladateljev samospeva, od Emila Adamiča do Alojza Srebotnjaka.