Kako se je rodila ideja o Magdalenini romarski poti, zakaj si prireditelji želijo, da bi presegla okvirje domačih župnij, in kaj lahko romarji pričakujejo od sobotnega dogodka, je v pogovoru za Družino pojasnil Ludvik Mihelič, eden od »idejnih očetov« romarske poti. Za svetniško rojakinjo je slišal že v otroških letih, njen lik pa ga kot zgodovinarja zanima tudi po strokovni plati.

Pred informacijsko tablo pri župnišču v Sodražici. FOTO: Bogomir Štefanič

Kdaj ste se prvič »srečali« z Magdaleno Gornik?

Že kar dolgo je tega. Še ko smo bili majhni otroci, je stara mama včasih govorila o Gorniški Lenčki. Od prednikov sem kdaj slišal zanjo, vendar ne kaj dosti: to je bil moj prvi stik.

Smerokaz za romarje, ki se na pot odpravljajo iz Sodražice. FOTO: Bogomir Štefanič

In od kdaj se resneje spoznavate z njo? S čim vas nagovarja njena duhovnost?

Morda zadnjih pet, sedem let, odkar se je začelo o njej več govoriti, ko so se začela pojavljati romanja na njen grob. Dovolj zgodaj sem se seznanil tudi s knjigo Martine Kraljič, ki najbolj zaokroženo predstavlja življenje Magdalene Gornik.

Najbolj me nagovarja njeno nenavadno življenje, posebej za današnje dojemanje, zlasti vsa mistika, ki je povezana z njo. Pa tudi zato, ker je »naše gore list«: po stroki sem zgodovinar in se mi zdi pomembno zavedanje oz. spoznavanje korenin, Magdalena pa predstavlja zelo pomemben del korenin naše župnije, naše občine. Pred nekaj leti pa smo ob 800. obletnici prve pisne omembe Sodražice izdali še obsežno monografijo, v kateri smo med pomembnimi osebnostmi izpostavili tudi lik Magdalene Gornik. Takrat sem se zelo poglobil v sedanjost in preteklost domačih krajev in sem ob tem izvedel še več o Magdaleni Gornik.

Informacije o svetniški kandidatki so na voljo tudi v župnijski cerkvi v Sodražici. FOTO: Bogomir Štefanič

Kaj pomeni za kraj, za župnijo, da imate svetniško kandidatko? Se to med verniki, v občestvu kaj občuti?

Da, počasi se prebuja. Na misel mi sicer prihajajo Jezusove besede, da je težko biti prerok v domačem kraju, vendar mislim, da se tudi Gorníki, kot rečemo prebivalcem Gore, počasi odpirajo in zdi se mi, da bomo spoznali, kako je to za nas lahko močna priložnost. Pa tudi navdih, z Magdaleninim izjemno zanimivim duhovnim življenjem. Romanja na Goro so sedaj že tako množična, da verjetno že prekašajo Novo Štifto (priljubljen romarski cilj na Dolenjskem, op. ur.). Glas o njeni svetosti se kar širi.

Ko so se romanja pomnožila, je to razmeroma hitro zaznala tudi občina, ki je uredila parkirišče ob cerkvi in informacijske točke. Na Gori je zdaj šest informacijskih tabel: ob parkirišču je splošna, ki romarja seznani z Goro, s celotno sosesko in njeno zgodovino, pet tabel pa je postavljenih na krajih, ki so povezani z Magdaleninim življenjem. Vse je lepo označeno. Nadgradnja vsega tega pa je bila zamisel o romarski poti.

Ludvik Mihelič ob portretu Magdalene Gornik, ki ga je naslikal Nikolaj Mašukov. FOTO: Bogomir Štefanič

So domačini že pred tem romali iz Sodražice na Goro?

Ne, tega se ne spominjam. Gora je bila do leta 2020 samostojna župnija, zdaj pa je podružnica župnije Sodražica. To je nekoliko nasprotujoče: ko so se romanja k Magdaleni Gornik pomnožila, je bila župnija ukinjena, dobila je status podružnice.

Misel o romanju se je rodila pozneje. Zasnovali smo romarsko pot in prvi rezultat tega je zgibanka, v teku je označevanje poti in do romanja bo del poti že označen tudi na terenu. Informacijske table so postavljene tudi na drugih mestih: ena stoji pri sodraškem župnišču, kjer je bila Magdalena dvakrat na zelo skrbnem opazovanju. Leta 1852 jo je ves postni čas opazoval župnijski vikar Jožef Lesjak in je skrbno zapisoval vse, kar je opazil. To je zdaj eno zelo pomembnih pričevanj v postopku za Magdalenino beatifikacijo. Še enkrat je bila na opazovanju v začetku junija istega leta, ko je v župnišču preživela deset dni. Vikar Lesjak je vse glede opazovanj skrbno zapisoval in pošiljal na škofijo.

V soboto, 5. oktobra, vabljeni k Magdaleni na Goro! FOTO: Bogomir Štefanič

Čigava zamisel je bila romanje po Magdalenini poti in na podlagi česa ste pripravili traso poti?

O romarski poti sva razmišljala s sožupljanom Blažem Kovačičem, zamisel o organiziranem romanju v okviru župnij Sodražica in Bloke pa se je porodila lani na seji župnijskega sveta. Pobudo zanj je dal naš član Hinko Klun, ki je zdaj tudi vodja organizacijskega odbora.

Celotna krožna trasa romanja je dolga 37 kilometrov in povezuje tiste kraje na našem območju, ki so tesno povezani z Magdaleninim življenjem. To so Gora, Bloke oz. Fara pri Novi vasi, Sodražica in Nova Štifta.

Magdalena Gornik je 26 let, torej kar velik del svojega življenja, preživela v župnišču na Blokah.

Magdalena je 26 let, torej kar velik del svojega življenja, preživela v župnišču na Blokah. Ko je Janez Kaplenek, nekoč kaplan v Sodražici, odšel za župnika na Bloke, je Magdaleno in njeni sestri vzel s seboj v župnišče in obljubil, da bo poskrbel zanje. Na Gornikovi domačiji se je namreč brat poročil, ustvaril si je družino, in neporočene sestre so bile tam skoraj malce »odveč«. Magdalena in sestri so v župnišču na Blokah opravljale lažja gospodinjska dela. Tam so bivale od leta 1867 do leta 1893, do župnikove smrti. Zato so v romarsko pot vključene tudi Bloke in tudi tam bo do romanja stala informacijska tabla.

Sodražica je pomembna zato, ker je bila to Magdalenina župnija, saj Gora v tistem času še ni bila samostojna. Samostojna župnija je bila v letih med 1909 in 2020. Kot sem že povedal, je bila Magdalena v sodraškem župnišču na opazovanjih. Tam zdaj stoji informacijska tabla, ki vsebuje predvsem podatke o opazovanjih iz leta 1852.

Magdalena je večkrat poromala k Novi Štifti, kjer je imela tudi mistična doživetja.

Četrta točka je Nova Štifta, ki je sama po sebi umetnostni in duhovni biser župnije, tja pa je velikokrat romala tudi Magdalena. Pri Novi Štifti je imela tudi mistična doživetja in tam zdaj prav tako stoji informacijska tabla.

Poseben odsek romarske poti pa je ta, po katerem bomo romali tudi 5. oktobra: pešpot iz Sodražice na Goro, preko prevala Sedlo v vas Globel in od tam na Goro. To je bila stara prometna pot, po kateri so nekoč vozili z vozovi. Po njej je hodila tudi Magdalena. Na tokratnem romanju bo to ena izmed treh poti, ki bo romarje pripeljala na Goro.

Oglasna tabla pred župnijsko cerkvijo v Sodražici vabi na sobotno romanje in k prebiranju tednika Družina. FOTO: Bogomir Štefanič

Zakaj se vam zdi pomembno, da romanje po Magdalenini poti preseže okvire domače župnije?

Že lansko leto smo načrtovali »odmevnejše« romanje, pa nas je nekoliko prehitel čas, saj gre za precejšen organizacijski zalogaj, zato smo lani priredili le župnijsko romanje. Ker pa je Magdalena Gornik tako pomemben lik, to nikakor ne sme ostati omejeno zgolj na sodraško in bloško župnijo. Obenem je to lahko tudi lepa promocija naših krajev: obeh župnij, obeh občin. Ni treba, da so pešpoti le planinske, turistične. Zakaj ne bi imeli tudi romarske? To je posebna, tematska pešpot, ki lahko dviguje prepoznavnost kraja, ob tem pa je zelo pomembno tudi medsebojno povezovanje župnij in občin.

Po besedah Ludvika Miheliča je romanje pomembno tudi zaradi medsebojnega povezovanja župnij in občin. FOTO: Bogomir Štefanič

Kaj lahko udeleženci romanja pričakujejo od tokratnega druženja? Kaj jih bo na poti spominjalo na Magdaleno Gornik, ali je predviden kakšen duhovni program?

Na pot se bomo torej odpravili ob 8.30 iz treh izhodišč: izpred župnišča v Sodražici in z Nove Štifte, tu računamo predvsem na romarje z ribniškega in kočevskega območja, ter od župnišča pri Fari na Blokah. Romarji bodo na vsakem izhodišču prejeli romarski blagoslov. Na Goro bomo prišli iz treh različnih smeri. Kot vem, bodo peš romali tudi iz župnije Loški Potok. Doživetje bo že samo romanje, predvidena je tudi skupna molitev. Romarji iz Sodražice se bomo ustavili ob treh kapelicah, ki stojijo ob poti, seveda lahko ob tem tudi kaj zapojemo. Prva kapelica je posvečena Lurški Materi Božji, zatem se bomo ustavili pri podružnični cerkvi na Sedlu, kjer je predvideno tudi okrepčilo za romarje in kratka razlaga o cerkvi, tretja pa je kapelica v Janežih na Gori, pri kateri je molila tudi Magdalena. Tam je prav tako predvidena razlaga, morda kakšna pesem in molitev.

Podobno velja za romarje z Blok – tu računamo na obiskovalce z notranjskega in v primorskega konca. Ti se bodo ustavili v Ravnah, kjer stoji zelo lepa podružnična cerkev z nedavno obnovljenimi oltarji. Tudi tu je predvidena razlaga o cerkvi.

Romarji z Nove Štifte bodo na Goro priromali po gozdovih preko Travne Gore. Tam na poti ni kapelic, imajo pa morda »najmočnejše« izhodišče.

V soboto, 5. oktobra, je na Gori opoldne na programu romarska maša, ki jo bo obhajal ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

Za romarje, ki bodo na Goro prišli z avtomobili ali s kolesi, je že pred mašo, ob 11. uri, predvidena molitev križevega pota okoli cerkve. Križev pot bo vodil sodraški župnik Franc Bizjak. Prireditelji romanja si predstavljamo, da bo zelo lep trenutek, ko bomo okoli pol dvanajste približno sočasno na Goro priromali iz kar štirih smeri. Opoldne je na programu romarska maša, ki jo bo obhajal ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. To bo osrednji dogodek romanja. Cerkev bo za vse romarje verjetno premajhna, vendar bodo zunaj stale klopi, tako da bo za sedeže poskrbljeno. Po maši je predvideno druženje in okrepčilo, torej po duhovni še malce telesne hrane.

Vsi, ki se bodo prek telefona 031 684 414 do 3. oktobra prijavili na romanje, bodo imeli na voljo topel obrok. Prispevek za romanje bo osem evrov na osebo, zbiral pa se bo na izhodišču romanja, torej v Sodražici, pri Fari na Blokah in pri Novi Štifti. Prispevek vključuje zloženko ter topel obrok in pijačo na Gori. Prijave so zaželjene do tretjega oktobra, zaradi logističnih priprav. Romarjem, ki se ne bodo predhodno prijavili, priporočamo malico iz popotne torbe.

Vsi, ki se bodo prek telefona 031 684 414 do 3. oktobra prijavili na romanje, bodo imeli na voljo topel obrok

Po druženju romarjev sta predvideni še dve stvari. Kdor bo želel, si bo lahko na Gori pod vodstvom domačinke ogledal pet točk, povezanih z življenjem Magdalene Gornik, ob treh pa bodo pete litanije Matere Božje. Romanje naj bi se zaključilo okoli 15.30. Romarji se bodo vračali po istih poteh, skupinsko. Če bi kdo potreboval prevoz, bo od 14. ure naprej na voljo nekaj kombijev, ki bodo romarje brezplačno zapeljali do izhodišča.

Lani so župljani Sodražice k Magdaleni na Goro priredili župnijsko romanje. FOTO: Bogomir Štefanič

Kako zahtevna je pot?

Najlažja je pot z Blok, saj vodi po rahlo valoviti planoti in se do Gore dvigne za dobrih sto višinskih metrov. Brez postankov traja okoli dve uri, s postanki nekoliko dlje.

Nekoliko zahtevnejši sta poti iz Sodražice in z Nove Štifte. Od Nove Štifte do Gore je treba premagati okrog 10 kilometrov in dobrih 250 višinskih metrov. Običajni pohodniki ne bi smeli imeti težav. Pot iz Sodražice je najbolj »dinamična«: počasi se za okoli sto višinskih metrov dvigne na Sedlo, zatem se spusti v Globel, iz Globeli pa se strmo dvigne za približno dvesto višinskih metrov in nato polagoma vodi do cerkve na Gori. Vsaka po svoje je zelo zanimiva, posebej v slikoviti jesenski pokrajini. Če je nebo jasno, se z Gore vidi vse do Triglava, in tudi sicer je razgled na okoliške kraje izjemno lep. Vse tri poti so primerne tudi za družine z otroki, če so otroci hoje vajeni. Priporočamo pohodniško obutev, tudi uporaba palic ne bo odveč.

Upajmo, da nam bo vreme naklonjeno. V primeru slabe vremenske napovedi, bo romanje prestavljeno za teden dni, na 12. oktober. Podrobnejše informacije o romanju so na voljo na spletnih straneh občine in župnije Sodražica, spletni strani Magdalene Gornik ter na Facebook profilu Magdalena Gornik.

Ludvik Mihelič z avtorico pogovora. FOTO: Bogomir Štefanič

Ste sami že prehodili celotno krožno pot?

Zaenkrat samo del, ki ga bomo prehodili 5. oktobra, in sicer iz Sodražice na Goro. Vse drugo me še čaka. Krožna pot je zelo primerna tudi za kolesarje.