Slovenski škofje so se v sredo, 29. septembra 2004, zbrali v Mariboru na izredni seji. Poleg vseh članov slovenske škofovske konference (SŠK) se je seje udeležil tudi apostolski nuncij v RS msgr. Santos Abril y Castello.

Škofje so govorili o udeležbi na škofovski sinodi, ki bo potekala oktobra 2005 v Rimu in se je bo v imenu SŠK udeležil škof Glavan. V tej zvezi so na podlagi prošnje omenjene rimske institucije potrdili besedilo odgovorov na vprašanja o razširjenosti apostolske spodbude Cerkev v Evropi v Cerkvi na Slovenskem in besedilo o vlogi športa in duhovni oskrbi športnikov na področju SŠK, ki bo posredovano Papeškemu svetu za laike. Omenjeni Svet je namreč pred olimpijskimi igrami v Atenah odprl poseben urad za promocijo športa z vidika krščanskega nauka.

Člani SŠK so se seznanili s poslanicama papeža Janeza Pavla II. za postni čas 2005 in za svetovni dan mladih avgusta 2005 v Kölnu, ki bosta prevedeni v slovenski jezik ter o etiki v turizmu in vedno bolj perečem vprašanju evtanazije. V skrbi za študij bioetičnih vprašanj so se zavzeli za poglobljeno sodelovanje s katedro za moralno teologijo Teološke fakultete Univerze v Ljubljani.

Na prošnjo Svetopisemske družbe Slovenije so kot delegata v njen upravni odbor izvolili škofa Bizjaka. Za koordinatorja pastoralnega dela gluhih in naglušnih v Sloveniji so imenovali p. Bogdana Knavsa, OFM, za voditelja hrvaške katoliške misije v Ljubljani pa ponovno p. Marka Prpo, OFM.

Preučili so vloge Sveta katoliških laikov Slovenije (SKLS), seznanili so se s predlogom ministrice Cerarjeve glede ureditve statusa romske etnične skupnosti. Razpravljali so o stopnji izobrazbe stalnih diakonov, ki bodo v prihodnje morali opraviti visokošolski strokovni program študija teologije. Seznanili so se s potekom priprav statutov posameznih škofijskih organizmov, ki so predvideni v Sklepnem dokumentu Plenarnega zbora, dotaknili pa so se tudi pastoralne oskrbe v slovenski vojski in zaporih.

Škofje so glede žrtev nasilja, ki so se zgodile prebivalcem Slovenije med drugo svetovno vojno in po njej, zavzeli stališče, da Cerkev pri popravi krivic ni pravi sogovornik države, ampak so to različna civilna združenja, ki so bila ustanovljena z namenom poprave krivic. Cerkev želi v procesu sprave sodelovati na duhovnem področju, kar pomeni, da opravlja predvsem verske obrede na krajih spomina na žrtve.

Škofje so obravnavali več kot dvajset poročili z mednarodnih srečanj, simpozijev in kongresov, ki so se jih udeležili škofje ali drugi njihovi zastopniki v različnih krajih doma in po svetu. Seznanili so se z delovanjem tiskovnega urada in tajništva SŠK. Tudi letos bo pred božičnimi prazniki organiziran sprejem za novinarje. (TU SŠK )