Porezen je najvišji vrh Cerkljanskega hribovja. Čeprav leži v soseščini nekaj sto metrov višje verige Spodnjih Bohinjskih gora, od katere ga loči le ozka Baška grapa, je od daleč videti spoštljivo mogočen. Njegova vzhodna in severna pobočja pokrivajo listnati gozdovi, na zahodu in jugu pa se z vrha v globino
spuščajo strme travnate vesine. Spomladi in poleti je na njih veliko planinskega cvetja, jeseni, ko zapihajo hladni vetrovi, pa tam zavalovijo suhe travnate bilke z visokimi rjavimi stebli.



Na Porezen pelje toliko označenih planinskih poti, da je verjetno le malokdo prehodil vse. Vzpon lahko začnemo v Cerknem, Baški grapi, na Črnem vrhu, v Davči in še kje, na vrh pa pripelje tudi Slovenska planinska pot, ki se ji najlaže pridružimo na Petrovem Brdu. To naselje leži na prevalu med Baško grapo in Selško dolino, kjer je razvodje med rekama Sočo in Savo.

S križišča pri planinskem domu krenemo po strmi asfaltni cesti proti Podporeznu. Čez približno dvajset minut prestopimo na bližnjico, ki pelje po blatnem jarku, se znova pridružimo cesti, vendar že za prvim ovinkom zavijemo na makadam, ob katerem stojijo klopi in kažipoti.

Po lesenih stopnicah se vzpnemo na stezo, ki vijuga čez gozdnato pobočje. Krošnje nad nami so še vedno goste. Pod njimi je temačno, toda posamezni listi, ki se tu in tam zavrtinčijo po zraku, že napovedujejo, da bo kmalu drugače. Na tleh ležijo debla, ki so izgubila bitko s časom in naravnimi silami. Ker se ne morejo več braniti, so se na njih naselile lesne gobe.

Nad poseko, na kateri rastejo mlade smreke, prispemo do razčlenjenega skalovja. Pred njim se pot obrne proti travnatemu sedlu pod koničastim Hočem, ki ga od daleč zlahka zamenjamo za vrh Porezna, čeprav je le njegov predvrh. S sedla nadaljujemo navkreber med malinovjem in drevjem. Široka pot se spremeni v ozko stezo, na kateri ležijo rdeče jerebikove jagode. Drevje se polagoma umakne grmičevju, to pa rjavi travi, med katero vidimo modre cvetove resastega sviščevca.



Italijani so med obema vojnama močno utrdili vršni del Porezna. Mimo dobro ohranjene kamnite vojaške stavbe prispemo na travnato sleme, po katerem nadaljujemo do planinskega doma. Tudi tega so po drugi svetovni vojni uredili v prostorih nekdanje italijanske vojašnice, saj je bila stara koča, ki je stala na vrhu, medtem uničena.

Vrh je od doma oddaljen le nekaj minut. Široka kamnita steza se vzpenja tik pod slemenom, na katerem se živahno spreletavajo drobne ptice. Le kdo bi si mislil, da bo te idile tako hitro konec! Ptice se nenadoma razbežijo. V zraku zašumi in za eno izmed njih plane sokol, ki se je prikradel bogve od kod. Ptiček se v dirki za življenje spusti med grmičevje in – odnese celo perje, saj sokol odkrmari vstran in izgine v daljavi. Čeprav je trajalo le dve ali tri sekunde, smo razločno videli vse: boj med življenjem in smrtjo, rumenkast sokolov kljun, grahasto perje na njegovih prsih.

Porezen je zelo razgleden. Obzorje na severovzhodu zapirajo Ratitovec in vrhovi nad Soriško planino, na severozahodu se razprostirajo Spodnje Bohinjske gore s Črno prstjo, na jugozahodu se dviga Kojca, na vzhodu vidimo Blegoš. Med te vrhove so vrezane globoke doline. Ob pogledu nanje se počutimo kar nekam velike, a ta občutek se takoj izgubi, ko si prikličemo v spomin misel rimskega filozofa Seneke: »Pritlikavec ni velik, četudi stoji na gori.«


OSNOVNI PODATKI
Izhodišče: Petrovo Brdo

Dostop: Iz Škofje Loke skozi Železnike in Zali Log ali po Baški grapi.

Višinska razlika: 820 metrov

Dolžina vzpona: 2 uri in pol

Kratek opis poti: S Petrovega Brda krenemo po asfaltni cesti proti Podporeznu. Po dvajsetih minutah zavijemo na bližnjico, se za kratek čas znova pridružimo cesti, nato pa prestopimo na stezo, ki vijuga čez gozdnato pobočje. Iz gozda prvič pokukamo na sedlu, ki leži na nadmorski višini približno 1400 metrov, dokončno pa se iz njegovega objema izvijemo na travnatem slemenu. Po njem kmalu prispemo do planinskega doma in na vrh. Pot je lahka in razmeroma dobro označena. Planinski dom na Poreznu bo ob sončnih sobotah in nedeljah predvidoma odprt do konca oktobra.

Zemljevid: Škofjeloško in Cerkljansko hribovje, 1 : 50.000.

Nedeljska maša
V župnijski cerkvi sv. Antona Puščavnika v Železnikih je maša vsako nedeljo ob 7. in 10. uri, v župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja na Zalem Logu pa ob 9. uri.