Ministrstvo za zdravje opozarja na izrazito poslabšanje duševnega zdravja v družbi, ki ga je mogoče pripisati epidemiji. 

Svetovni dan boja proti odvisnosti obeležujemo 11. novembra. 

Več je nespečnosti, tesnobe in tudi odvisnosti. Prav tako je več vedenjskih in čustvenih težav, še posebej pri otrocih in mladostnikih. 

Skrite žrtve epidemije 

Tisti strokovnjaki, ki sodelujejo z družinami in posamezniki, pa prav družine izpostavljajo kot skrite žrtve epidemije, saj v njih zaznavajo hude duševne stiske v vseh generacijah in porast odvisnosti.

O zasvojenosti sicer govorimo, ko se določen vedenjski vzorec začne pojavljati iz dneva v dan in postane središče razmišljanja in dogajanja v življenju zasvojenega posameznika.

Epidemija koronavirusa je različne zasvojenosti le še poglobila. FOTO: Pexels.

Psihoaktivne snovi in različna vedenja, ki vodijo v zasvojenost, imajo po pojasnilu Nacionalnega inštituta za javno zdravje skupno lastnost, da povzročijo nevrološki odziv, ki aktivira sistem nagrajevanja možganov. 

Posameznik, ki postane zasvojen, se vedno znova vrača k takšnemu vedenju oziroma snovi in si tega želi vedno več. 

Čeprav ob besedi zasvojenost običajno pomislimo na zlorabo dovoljenih in prepovedanih drog, pa ima zasvojenost večjo razsežnost. Poleg zasvojenosti s psihoaktivnimi substancami (alkohol, tobak, zdravila, prepovedane droge), poznamo tudi nekemične ali vedenjske zasvojenosti (igre na srečo, nakupovanje, odnosi, delo, pornografija, sodobne tehnologije).

Na NIJZ zato pozivajo h krepitvi osebnostnih, socialnih in vedenjskih veščin, ki lahko vplivajo na zmanjševanje tveganj za razvoj različnih zasvojenosti in tveganih vedenj. 

Posameznik, opremljen z veščinami, ki mu bodo pomagale pri premišljenem sprejemanju odločitev in reševanju problemov, se bo namreč znal na pozitiven način spopasti z izzivi vsakdanjega življenja.