Poplave, požari in možno deževje so v zadnjem tednu znova pustošili na različnih delih stare celine in vlade evropskih držav so se primorane odzivati na vedno skrajnejše vremenske razmere, ki so v zadnjih nekaj letih vse pogostejše, ugotavljajo tudi mediji zunaj Evrope. V vremenskih in drugih naravnih nesrečah v letošnjem poletju je bilo uničenih ogromno površin, ranjenih na desetine ljudi, na tisoče jih je moralo zapustiti svoje domove, smrtne žrtve pa so zahtevale tudi izjemno visoke temperature, ki so zajele večji del južne Evrope.

Skrajne vremenske razmere po Evropi so še naprej zaskrbljujoče in EU je solidarna z vsemi, ki potrebujejo pomoč. (Roberta Metsola, predsednica EP)

Zaradi podnebnih sprememb je skrajna vročina postala stalnica toplejših mesecev v Evropi, po mnenju strokovnjakov pa se celina ni uspela bistveno prilagoditi novim razmeram. Vlade številnih držav si zdaj prizadevajo odpraviti uničujoče posledice. Kot je na družbeni platformi X, nekdanjem Twitterju, zapisala predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola, so »skrajne vremenske razmere po Evropi še naprej zaskrbljujoče in EU je solidarna z vsemi, ki potrebujejo pomoč«.

 Pogled na poplavljeno Laško z župnijsko cerkvijo sv. Martina. FOTO: FB/Občina Laško 

Katastrofalne poplave v Sloveniji

New York Times v svojem prispevku na prvo mesto postavlja katastrofalne poplave v Sloveniji in svojim bralcem pojasnjuje, da gre za najhujšo naravno nesrečo po osamosvojitvi leta 1991: »Pod vodo so ostale cele vasi, ogromne reke blata so napolnile ceste in športna igrišča ter tekle pod porušenimi mostovi, avtomobili pa so obtičali v ruševinah plazov, ki so jih povzročile poplave.«

Opustošene kraje na Koroškem je obiskala tudi Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije.

Američani poročajo o pomoči drugih evropskih držav Sloveniji, tudi o obisku Ursule von der Leyen, predsednice Evropske komisije, ki si je včeraj ogledala opustošene kraje na Koroškem. Dodajajo podatek, da o poplavah poročajo tudi iz »severne sosede Slovenije«, Avstrije.

Letošnji požari na Portugalskem so doslej uničili že okoli 15.000 hektarjev gozda. FOTO: FB/Disaster Sites

Gozdni požari v Italiji, na Cipru in Portugalskem

Na Portugalskem se po poročanju medijev na stotine gasilcev bori s požari na podeželskih območjih, zaradi katerih so morali evakuirati prek tisoč domačinov in turistov, več gasilcev pa je bilo v boju s plameni utrpelo poškodbe. Kot pišejo, je bila nevarnost požarov v zadnjih dneh v večjem delu države še toliko višja, ker so pihali močni vetrovi, temperature pa so presegale 40 stopinj Celzija.

Portugalska se je v zadnjih letih že večkrat morala spopasti z ognjenimi zublji: leta 2017 je v gozdnih požarih življenje izgubilo več kot 60 ljudi. Letošnji požari so doslej uničili že okoli 15.000 hektarjev gozda.

Na italijanski Sardiniji, ki je izjemno priljubljen turistični cilj, so požari v zadnjih dneh zajeli obsežna območja po vsem otoku.

Evropska unija je ponekod poslala gasilska letala, ki so pomagala v prizadevanjih za odpravo požarov: v zadnjih dneh so se z njimi soočali tudi na Cipru; Grčija, ki so jo to poletje prav tako pestili obsežni požari v naravi, je na otok kot pomoč poslala tekoče sredstvo za zaviranje gorenja. Pomoč so zagotovili tudi Jordanija, Libanon in Izrael: slednji je na Ciper poslal gasilska letala, posadko štirih pilotov in terensko ekipo.

Več sto ljudi so bili primorani evakuirati na italijanski Sardiniji, ki je izjemno priljubljen turistični cilj, potem ko so požari v zadnjih dneh zajeli obsežna območja po vsem otoku.

V španski Zaragozi so v letošnjem juliju namerili 49 stopinj Celzija. FOTO: FB/Places in Europe

Vročinski val v Španiji

V Španiji pa je v teh dneh dosegel vrhunec četrti in najhujši vročinski val tega poletja: temperature po skoraj vsej državi so presegle 40 stopinj Celzija, poroča STA. Tudi tam se soočajo s povečano nevarnostjo gozdnih požarov, po napovedih vremenoslovcev bo izjemna vročina predvidoma trajala do nedelje.

Tudi v Španiji se zaradi vročinskega vala soočajo s povečano nevarnostjo gozdnih požarov.

Po nekaterih ocenah bi temperature med trenutnim vročinskim valom lahko podrle rekorde: v Madridu in Cuenci v osrednji Španiji bi temperature lahko dosegle 42 stopinj Celzija, v Granadi in Jaenu v južni Andaluziji pa celo 44 stopinj Celzija.

Neurje na Švedskem je odnašalo bivališča. FOTO: FB/ENSN

Hudourniki na Norveškem in Švedskem

Tudi v obeh skandinavskih državah ta mesec beležijo močno deževje, ki je pred dnevi na vzhodu Švedske povzročilo iztirjenje vlaka, pri čemer so bile poškodovane tri osebe. Po navedbah policije je poplava spodkopala nasip, na katerem se je zgodila nesreča – ta se je zaradi prevelike teže porušil.

V obeh državah pričakujejo še več nalivov in po podatkih njihovih meteoroloških in hidroloških inštitutov so bile količine padavin, ki so padle v zadnjih tednih, za to obdobje leta neobičajno visoke: v nekaterih krajih je v enem dnevu padlo več dežja kot običajno v celem avgustu, v mestu Lund na jugu Švedske pa že več kot 160 let ni padlo toliko dežja v enem dnevu.

V mestu Haparanda na severu Švedske je temperatura v teh dneh dosegla 30 stopinj Celzija, kar je najvišja avgustovska temperatura po letu 1969.

Nevihtno vreme je poleg obilnega dežja napovedalo tudi neobičajno visoke temperature: v mestu Haparanda na severu Švedske je temperatura v teh dneh dosegla 30 stopinj Celzija, kar je najvišja avgustovska temperatura po letu 1969.

Na Norveškem huda neurja predvsem na jugu države povzročajo poplave in zemeljske plazove, med drugim se je porušil železniški most in poplavilo je hidroelektrarno. Zaenkrat iz države ne poročajo o smrtnih žrtvah ali poškodovanih, potrebna pa je bila evakuacija več tisoč ljudi in prebivalci se zaradi neurja marsikje soočajo z motnjami v cestnem in železniškem prometu.